Darja Kocbek
-
24. 6. 2019 | Svet
Podnebni cilj včasih ni vreden niti toliko kot papir, na katerem je napisan
Koliko je vreden podnebni cilj? Včasih niti toliko kot papir, na katerem je napisan, v die Zeit potem, ko voditeljem članic EU na tokratnem vrhu EU ni uspelo doseči dogovora o cilju neto ogljične nevtralnosti do leta 2050, ugotavlja Alexandra Endres. S tem bi voditelji članic EU dali pomemben signal. Proti potrditvi tega cilja so bili po poročanju STA voditelji Poljske, Madžarske, Češke in Estonije.
-
20. 6. 2019 | Politika
Po Konstanci, Kielu, Bernu, Oltnu in Baslu je tudi majhna, idilična občina Michaelerberg-Pruggern na avstrijskem Štajerskem na pobudo enega od hotelirjev razglasila izredno podnebno stanje. Te občine, v kateri živi tisoč duš, za zdaj še ne ogroža nobeno neurje ali vročina. Po besedah župana je to simbolično dejanje.
-
19. 6. 2019 | Svet
Sobivanja kapitalizma in demokracije je konec
Kapitalizem in demokracija še nikoli nista bila tako visoko razvita kot danes. Obenem pa sta postala krhkejša in ranljivejša. Ravnotežje med politiko in gospodarstvom se je porušilo. Wolfgang Merkel, profesor političnih ved na univerzi Humboldt v Berlinu, v eseju v die Zeit s tremi tezami pojasnjuje, kako je do tega prišlo.
-
18. 6. 2019 | Politika
Peticija za hitri vlak med Mariborom in Ljubljano
Več kot 800 ljudi je že podpisalo peticijo v podporo pobudi 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru, opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur.
-
17. 6. 2019 | Družba
Peticijo za razlastitev stanovanjskih koncernov je podpisalo že 77 tisoč ljudi
V nemški prestolnici Berlin je 77 tisoč ljudi podpisalo peticijo za razlastitev nepremičninskih koncernov, kot je Deutsche Wohnen. To je več kot tri krat več od minimalnega števila podpisov, ki jih je potrebno zbrati za začetek postopka za izvedbo referenduma. Jenny Stupka, govorka pobude, je za die Zeit povedala, da je tolikšno število podpisov nedvomno dokaz, da so ljudje zelo frustrirani zaradi dobičkov, ki jih s stanovanji ustvarjajo koncerni. Veljavnost podpisov še preverjajo. Če jih bo vsaj 20.000 veljavnih, se bo postopek za razpis referenduma uradno začel.
-
13. 6. 2019 | Družba
Profesorji prekarci spijo v avtomobilih in so odvisni od socialne pomoči
V zadnjih desetletjih se je na visokih šolah v ZDA zelo povečalo število profesorjev, ki so zaposleni za določen čas, za minimalno plačo, ne pripadajo jim bonitete, nimajo zagotovljene socialne varnosti. Ti »adjunct« profesorji so prekarni delavci. Eden izmed njih Lee Hall je v Guardianu napisal, da zasluži manj kot sprehajalec psov. Andrew Behrendt je za New York Times pojasnil, da mu nizka plača, ki jo ima kot prekarni profesor, ne omogoča, da bi varčeval za hišo in si ustvaril družino, še posebej zdaj, ko s težavo odplačuje kredit, ki ga je najel za študij.
-
12. 6. 2019 | Politika
Hrvaška garaža za zapiranje beguncev
V več poročilih, nazadnje aprila v poročilu Border Violence Monitoring, je mogoče najti pričevanje beguncev in migrantov o garaži, v katero jih na Hrvaškem zapirajo in z njimi grdo ravnajo. Ti opisi po poročanju portala H-Alter ustrezajo policijski postaji v Korenici, ki je blizu meje, zato od tam pogosto vračajo begunce in migrante nazaj v Bosno in Hercegovino.
-
11. 6. 2019 | Svet
Zakaj v resnici naredimo tako malo proti podnebnim spremembam
Prof. dr. Gerhard Reese, ki na univerzi Koblenz-Landau vodi študijski program Človek in okolje: psihologija, komuniciranje, ekonomija, razlaga, da je treba odpraviti rutine in se odpovedati udobju, le tako lahko vsak posameznik res varuje okolje. Sam je v skladu s tem nasvetom leta 2017 nazadnje poslovno potoval z letalom, doma ima električno energijo iz okolju prijaznih virov, nima avtomobila.
-
10. 6. 2019 | Družba
Če hočemo preživeti, potrebujemo enako mobilizacijo kot proti Hitlerju
Človeštvo je vstopilo v zadnja desetletja. Če bomo nadaljevali s sedanjim načinom življenja, bomo leta 2050, torej čez 30 let, dosegli »točko brez vrnitve«. V veliki večini območij na planetu ne bo več mogoče živeti, kar bo privedlo do zloma držav in svetovnega reda, v novi študiji svari avstralski inštitut Breakthrough National Centre for Climate Restoration. Njena avtorja sta David Spratt, direktor za področje raziskav na inštitutu Breakthrough, in Ian Dunlop, eden od nekdanjih vodilnih v naftnem in plinskem velikanu Royal Dutch Shell. Preden je prišel v službo v to podjetje, je bil predsednik avstralskega združenja za premog Australian Coal Association, ki je največji lobist za premogovništvo v Avstraliji. Predgovor je napisal nekdanji vodja avstralskih obrambnih sil in upokojeni admiral Chris Barrie.
-
6. 6. 2019 | Družba
Dina Nayeri je kot otrok s starši pobegnila iz Irana. Naselili so se v Londonu. V šoli so jo otroci najprej toplo sprejeli, jo s pomočjo igrač in slik učili angleščine. Čez nekaj dni se je vzdušje povsem spremenilo. Šele čez leta je ugotovila, da so bili otroci prijazni, dokler svojim staršem niso povedali, da imajo v razredu novo sošolko, ki je Iranka. Od takrat jo je na dvorišču vsako jutro pričakala skupina fantov, ki se je pretvarjala, da se igra. Ko je šla mimo, so jo udarili v trebuh, ji sledili na igrišče in se norčevali iz nje. Čez nekaj tednov so ji med vrati odščipnili prst. Morala je v bolnišnico, v tisto šolo se ni več vrnila, saj so se vrnili v Iran, piše v Guardianu.
-
5. 6. 2019 | Družba
Ima lahko res vsaka neumnost svoj muzej?
Od leta 2000 smo priča množičnemu ustanavljanju zasebnih muzejev. Od takrat jih je nastalo več kot 70 odstotkov, njihov cilj je dobiček. Za te muzeje je kultura blago, hranijo se z industrijo selfijev. Obstajajo, ker država ni pripravljena zaščiti imena muzej in s tem jasno določiti, kaj je dovoljeno predstavljati in prodajati pod tem imenom. Tako imamo muzej pice, muzej sladoleda, muzej klobas.
-
4. 6. 2019 | Svet
Kdo vse se je letos udeležil skrivnostnega srečanja svetovne elite
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je prejšnji četrtek pripotoval v Evropo iskat podporo za ukrepe ZDA proti Iranu. Na tej poti pa je imel še eno postanek, ki je bil po poročanju Washington Posta gotovo zanimiv za tiste, ki jih zanimajo teorije zarot. To je bilo srečanje skupine Bilderberg v švicarskem Montreuxu. Na zunanjem ministrstvu so potrdili, da se Pompeo namerava na kratko oglasiti na tem srečanju. Med udeleženci je bil tudi Jared Kushner, svetovalec in zet predsednika ZDA Donalda Trumpa.
-
3. 6. 2019 | Svet
Lordi so žalitev za demokracijo
Skupina starejših moških in tri gospe razpravljajo o naukih finančne krize iz leta 2008. Na stenah visijo oljne slike, kamin prinaša v prostor vzdušje dnevne sobe. Razpravljavcem se nikamor ne mudi, vsak dobi besedo in lahko z izbranimi besedami pove svoje stališče. Vmes se na prefinjen način šalijo, uglajeno se tudi smejijo. Potem predsedujoča povabi na kozarček vina. Takšna je verjetno bila politika pred sto leti. Danes jo je še vedno mogoče videti v lordski zbornici (House of Lords), ki je zgornji dom britanskega parlamenta. »Kje še imate tako uravnoteženo razpravo,« vpraša eden od lordov v dvorani River. »In toliko uglednih udeležencev«.
-
30. 5. 2019 | Svet
Ali je minister med kampanjo lagal, bo odločalo sodišče
Nekdanji britanski zunanji minister Boris Johnson bo moral zaradi domnevnega laganja med referendumsko kampanjo o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU) na zaslišanje pred sodnika. Marcus Ball po poročanju STA v zasebni tožbi očita 54-letnemu Johnsonu, da je javnost zavajal z lažnimi navedbami glede brexita. Osrednja točka je višina sredstev, ki jih Velika Britanija tedensko plača Evropski uniji. Johnson je trdil, da Združeno kraljestvo vsak teden EU izplača 350 milijonov funtov (okoli 400 milijonov evrov).
-
29. 5. 2019 | Družba
Posebej za vas zapakirana jeza
Edward S. Herman in Noam Chomsky sta v knjigi Manufacturing Consent: The Political Economy of the Mass Media, ki je izšla leta 1988, razkrila tehnike, ki jih uporabljajo komercialni mediji za širjenje in obrambo ekonomskega, družbenega in političnega programa vladajočih elit. Predstavljanje žrtev, ki so vredne ali nevredne sočutja, je ena od teh tehnik, na portalu Truthdig piše Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges.
-
28. 5. 2019 | Svet
Evropska tovarna za rojevanje otrok
Vsak šesti nemški par, starejši od 25 let, ne more imeti otrok. Nekateri si željo po otroku uresničijo v Grčiji z izposojenimi materami. To poteka tako, da zdravnik ženski odvzame jajčeca, vanje vbrizga moževe spermije in oplojeno jajčece vstavi v maternico tretji ženski, ki kot izposojena mama donosi otroka in ga po rojstvu takoj odda paru. Die Zeit opozarja, da izposojeno materinstvo kot komercialni posel v Grčiji ni dovoljen. Dovoljen je le iz altruističnih razlogov, med neplodnim parom in žensko mora obstajati osebni odnos, kar pomeni, da je izposojena mama lahko le tesna prijateljica, sestra ali sestrična.
-
27. 5. 2019 | Svet
Temnopolte junakinje ne bo na bankovcu, ki ga še vedno krasi lastnik sužnjev
ZDA prihodnje leto ne bodo izdale novega bankovca za 20 dolarjev s podobo temnopolte borke proti suženjstvu Harriet Tubman, je v odgovoru na vprašanje kongresnikov povedal finančni minister ZDA Steven Mnuchin. Ameriški predsednik Donald Trump je leta 2016 ostro kritiziral načrtovano izdajo bankovca. Mnuchin se po poročanju STA ni izjasnil, ali podpira spremembo obraza na bankovcu, je pa pojasnil, da predvidene zamenjave prihodnje leto ob 100. obletnici 19. amandmaja k ameriški ustavi, s katerim so ženske dobile volilno pravico, ne bo, ker bodo najprej izdali nove 10-dolarske in 50-dolarske bankovce. Novega bankovca za 20 dolarjev ne bo v obtoku pred letom 2028.
-
23. 5. 2019 | Svet
Pamela Anderson: Ne gre za pravico zaradi posilstva, ampak za posilstvo pravice
Pamela Anderson je na svoji spletni strani objavila esej v katerem brani ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Švedska tožilka je v ponedeljek zaradi suma posilstva na sodišče v mestu Uppsala vložila uradno zahtevo za pridržanje Assangea v njegovi odsotnosti . Pridržanje osebe v odsotnosti je običajen del švedskega sodnega postopka, ko je osumljenec v drugi državi ali ko ga ne morejo najti, poroča STA. Če bo sodišče pridržanju ugodilo, bo to prvi korak na poti do morebitne izročitve Assangea Švedski.
-
22. 5. 2019 | Svet
Googlov ples po Trumpovih taktih
ZDA so prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei v ponedeljek preložile za 90 dni. Kot so pojasnili na ameriškem ministrstvu za trgovino, je potrebnega nekaj manevrskega prostora, da bi se izognili hudim motnjam na trgu. Huawei in ameriški tehnološki velikan Google medtem iščeta rešitev za težave, ki jih imata zaradi prepovedi.
-
21. 5. 2019 | Družba
Povečati je treba delež vračljive embalaže za pijače in živila
Vračljiva embalaža vse bolj postaja ena od rešitev za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in kupov odpadkov. Steklenico je recimo mogoče uporabiti 40-krat, preden se razbije. Nunu Kaller iz okoljske organizacije Greenpeace, je za avstrijski tednik Profil dejala, da ob današnjih okoljskih problemih ni mogoče opravičiti, da embalažo za pijače, ki jo je mogoče uporabiti večkrat, odvržemo že po prvi uporabi. Količino odpadne embalaže je treba občutno zmanjšati in to je po njenih besedah mogoče samo z embalažo za večkratno uporabo.
-
20. 5. 2019 | Politika
Avstrijski primer je svarilo Evropi o povezovanju s skrajno desnico
Avstrijo je konec tedna pretresel silovit korupcijski škandal, ki je s položaja odnesel prvaka skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja. Državo zdaj čakajo predčasne parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma septembra, kancler Sebastian Kurz iz vrst ljudske stranke (ÖVP) pa namerava do takrat voditi vlado.
-
20. 5. 2019 | Družba
Vojna proti pravici do splava je del industrije laži
Ko je splav postal zakonit, je to bil prelomni trenutek za samoodločbo žensk. Danes veliko držav zakonodajo o splavu zaostruje, poroča nemška javna TV ARD. Na Poljskem, Italiji, Španiji in ZDA so to dosegli nasprotniki splava.
-
16. 5. 2019 | Družba
Delodajalcem je treba preprečiti omejevanje pravic delavcem
Države članice Evropske unije (EU) morajo delodajalcem naložiti obveznost, da vzpostavijo objektiven, zanesljiv in dostopen sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec, je odločilo sodišče EU. Sodniki ugotavljajo, da brez sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec, ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur in njihove časovne razporeditve niti števila nadur, zaradi česar je pretežko ali v praksi celo nemogoče zagotoviti, da bi lahko delavci uveljavljali svoje pravice.
-
15. 5. 2019 | Politika
Ko komentatorji ne želijo priznati, da nečesa ne vedo
Velikodušnost je redka dobrina v politiki. To ni posebno presenečenje na desnici, saj ta politika izhaja iz individualizma, zanašanja nase in zasebni dobički ne gredo skupaj z altruizmom. Drugače je na levici. Družbo, ki raste z več delitve, prerazporejanja in kolektivnega truda, je težko graditi brez duha velikodušnosti. Videti je, da se danes vir velikodušnosti v levičarskih in liberalnih krogih suši, zato so razprave o temah, kot so pravice transpolnih ali antisemitizem, postale tako strupene, da marsikdo ostane tiho, ker smiselna razprava ni mogoča. Gary Younge v Guardianu piše, da je mogoče biti le za ali proti, nekoga imeti rad ali ga sovražiti.
-
14. 5. 2019 | Družba
Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje
Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih. Preživetje ljudi je odvisno od narave, ki nam daje čisto vodo, zrak in zemljo, primerno za obdelovanje. A če želimo ohraniti to naravo, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebej pa hrano, po poročanju STA navaja poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES).
-
13. 5. 2019 | Politika
Za resnico so današnji časi težki, zlasti v političnem življenju. Povsod od predvolilnih govorov do virov novic na družbenih omrežjih (news feed) cvetijo napačne informacije, dezinformacije in namerne laži. Še hujše je, da številni komentatorji ugotavljajo, da je veliko ljudi do tega brezbrižnih, je v govoru v Bruslju, katerega del je objavil die Zeit, dejala Sophia Rosenfeld, profesorica zgodovine na univerzi Pennsylvania. Manj nas zanima, ali informacije držijo, kot čustveno zadovoljstvo ali dobiček. To so razmere, ko demokracija lahko brez težav zdrsne v avtoritarizem.
-
9. 5. 2019 | Politika
Bo Evropa zrušila Orbanov medijski imperij?
Evropska komisija preučuje, ali naj proti Madžarski uvede postopek zaradi nedovoljene državne pomoči fundaciji Central European Press and Media Foundation (KESMA). Fundacija, ki ima po poročanju portala Politico tesne povezave s stranko predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana Fidesz, je bila ustanovljena novembra lani z združitvijo več sto madžarskih medijev, ki podpirajo vlado. Na podlagi sklepa, ki ga je podpisal predsednik Orban, zanjo ne velja madžarska zakonodaja za področje medijev in varstva konkurence. Opozicijske stranke trdijo, da je ustanovitev fundacije ukrep stranke Fidesz za zmanjšanje medijske pluralnosti na Madžarskem.
-
8. 5. 2019 | Svet
Zemlja je izgubila svojo odvetnico
Polly Higgins, okoljske aktivistke, ki je pred devetimi leti OZN predlagala, naj »ekocid« vključi med kazniva dejanja za najhujše zločine, za katerega bi odgovorni morali odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), ni več. Prodala je hišo in pustila dobro plačano službo odvetnice ter se povsem posvetila pripravi zakona, na podlagi katerega bi vodilni v podjetjih in ministri v vladah kazensko odgovarjali za škodo, ki jo povzročajo okolju. Na spletni strani svoje organizacije je Polly Higgins zapisala, da je potreben zakon, ki bi spremenil svet.
-
7. 5. 2019 | Svet
Propad industrije mladim vzel upanje
Po propadu težke industrije v času, ko je bila predsednica vlade Margaret Thatcher, se je v Veliki Britaniji bistveno povečal kriminal, je pokazala prva študija, ki je bila izvedena o tem. Raziskovalci na univerzi Derby so po poročanju Guardiana podatke 16.000 ljudi, ki so bili rojeni v istem tednu leta 1970, primerjali z opomini, ki so jih dobili od policije, in njihovo zaposlitvijo.
-
6. 5. 2019 | Družba
Se doba influencerjev že končuje?
Monetizacija je na družabnem omrežju Instagram v polnem zamahu. Medtem ko so na začetku uporabniki tam objavljali v glavnem fotografije kosil in sončnih vzhodov, je to omrežje zdaj parada strateško izoblikovanih objav o življenju, dosežkov v karieri in javnih zaobljub uporabnikov, da bodo preživeli manj časa na družabnih omrežjih (te zaobljube objavljajo v glavnem ljudje, ki prek teh kanalov služijo denar). Te objave so napisane v skrbno izbranem jeziku sporočil za javnost, na portalu Quartz piše Rosie Spinks.
