Darja Kocbek
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Politika
Ameriški predsednik Barack Obama je v tem tednu državljanom obljubil znižanje davkov in nov program za gradnjo cest, železnice in druge infrastrukture, katerega namen je pomoč gospodarstvu pri izhodu iz krize in spodbuditev povpraševanja. Skratka, spodbuditi hoče gospodarsko rast. Toda država je globoko zadolžena. Njeni dolgovi znašajo kar 13.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Svet
Če se bo tisto, kar se zdaj dogaja v ZDA, čez nekaj mesecev preselilo v Evropo - in doslej se v precejšnji meri je, prava kriza Evropejce in s tem tudi Slovence še čaka. To je kriza, ko so oblasti v mestih, občinah, državah zaradi bankrota prisiljene odklapljati ulično razsvetljavo, ko policisti ukrepajo samo še v najbolj nujnih primerih, enako velja za gasilce, ko je treba zaradi prazne blagajne zapirati šole,...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Svet
Slovaška, najmlajša članica skupine držav, ki imajo evro, se je uprla. Da Slovaki ne bodo pomagali prezadolženi Grčiji, je zmagovalna desnosredinska koalicija strank začela opozarjati že takoj po junijskih volitvah. Parlament je to odločitev podprl. Pomoč Grčiji zaradi »izstopa« Slovaške iz kluba solidarnih ni ogrožena, njen prispevek je dovolj majhen, da njen delež lahko po potrebi prevzamejo...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Svet
Strojegradnja, ključna panoga nemške industrije, je v prvih šestih mesecih letos imela v primerjavi z enakim obdobjem lani za 32 odstotkov več naročil. Domače povpraševanje se je v enakem obdobju povečalo za 27 odstotkov, tuje povpraševanje za 34 odstotkov. Samo junija so nemška podjetja s področja strojegradnje imela za 67 odstotkov več naročil kot v enakem obdobju lani, ugotavljajo v panožnem združenju.
-
5. 8. 2010 | Mladina 31 | Politika
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy ne gre na obisk v tujo državo, dokler vsaj ena pomembna poslovna pogodba ni pripravljena za podpis. Nemška kanclerka Angela Merkel je nemškim podjetjem, tik preden je odšla na dopust, pomagala odpirati vrata na Kitajskem. Zaradi negotovosti pri okrevanju evropskega gospodarstva voditelji članic EU za svoje gospodarstvo na splošno skušajo odpirati vrata na hitro rastočih trgih.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Svet
V EU se evropska komisija, evropski parlament in svet EU, ki med institucijami predstavlja države članice, še zmeraj prerekajo o predlaganih predpisih o vzpostavitvi nadzora nad finančnimi ustanovami, da bi preprečili špekulacije, goljufije in zlorabe, ki so privedle do sedanje gospodarske in finančne krize, v ZDA pa so nedavno sprejeli finančno reformo.
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Svet
Kitajska je leta 2009 prehitela Nemčijo in postala največje gospodarstvo na svetu. Njen izvoz je bil lani vreden 840 milijard evrov, nemški pa okrog 816 milijard evrov. Leta 2007 so Kitajci postali tretje največje gospodarstvo na svetu in s tega mesta izrinili Nemčijo kot največje evropsko gospodarstvo. Po podatkih tednika Economist so med desetimi največjimi bankami na svetu štiri kitajske, leta 2004 v prvi...
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Svet
Sedanja kriza, zlasti reševanje Grčije pred bankrotom in sveženj v višini 750 milijard evrov za pomoč drugim članicam, ki imajo evro, če bi se znašle v enakih težavah kot Grčija, je odprla vprašanje vloge Nemčije kot »denarnice EU«, pa tudi nadaljnjega obstoja evra kot skupne evropske valute in EU. Ali bo Nemčija glede na lastno zadolženost in glede na predvidene reforme svojo vodilno vlogo v EU še...
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Svet
Dolg je tako močno mamilo kot alkohol in nikotin. V času gospodarske rasti so si ga potrošniki na Zahodu privoščili za izboljšanje življenjske ravni, podjetja so ga uporabljala za širitev poslov, investitorji pa za povečanje dobička. Dolgo je zadolževanje v bogatem svetu raslo hitreje od prihodkov. Ni rasla le zadolženost držav, ampak tudi dolgovi zasebnikov, ugotavlja britanski tednik Economist.
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | Svet
Se bodo ZDA zdaj skrile za Španijo?
ZDA utegnejo kmalu doseči limit pri zadolževanju, opozarja nekdanji prvi mož zveznih rezerv FED Alan Greenspan. Zvezna administracija je trenutno osedlana s krediti za prihodnja tri desetletja, ki jih v realnih okoliščinah ne bo zmožna vrniti. Resnost krize in razmere, vse bolj podobne grškim, zahtevajo resen odgovor, je Greenspan napisal na spletni strani časopisa Wall Street Journal.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Svet
Na začetku maja je bilo v Washingtonu nekaj čudnega v zraku. Politiki so se pripravljali na odločanje o zakonu za finančno stabilnost, predpisu, ki naj bi osušil močvirje kriminala na Wall Streetu. V njem so bile določbe z ostrimi ukrepi, ki bi stali pet največjih ameriških bank - Goldman Sachs, JP Morgan, Bank of America, Morgan Stanley in Citigroup - milijarde dolarjev.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Svet
Za vsakim evrom se skriva dolg
Preden bi vlade članic EU predlog proračuna države poslale v razpravo in sprejem svojim nacionalnim parlamentom, naj bi ga na podlagi tako imenovanega semestra poslale v pregled v Bruselj, kjer naj bi izvedenci evropske komisije in finančni ministri članic EU preverili, ali je realen ali ne. Državo, za katero bi v Bruslju ocenili, da predlog njenega proračuna ni realen in njena vlada priporočil za popravke ne bi...
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Svet
Evropska centralna banka (ECB), ki je predvidena kot steber stabilnosti za skupno evropsko valuto evro, je doslej odkupila že za okrog 40 milijard evrov obveznic držav, s katerimi so se zadolžile Grčija, Španija, Portugalska, Irska. To so seveda najbolj zadolžene in problematične članice EU, katerih obveznic investitorji nočejo kupovati, vlade problematičnih držav jih zelo težko prodajo ali jih sploh ne morejo...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Svet
Nečednosti, ki jih je počela ameriška banka Goldman Sachs, najbolj vplivna banka v ameriškem finančnem središču Wall Street v New Yorku, so očitno le prevelike, da bi jo lahko pustili pri miru. Da ji je ameriška komisija za nadzor borze (SEC), ki ima v Washingtonu sedež blizu Bele hiše in kongresa, poslala obtožnico, v kateri ji očita goljufijo, dejansko menda pomeni, da misli zelo resno in ta banka v prihodnje ne...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Svet
Odkar se je lani jeseni začela grška kriza, ni več slišati, da je ameriški dolar ogrožen kot rezervna svetovna valuta. Njegova trdnost kar naenkrat ni več problematična. Grška kriza je povzročila, da je začel padati tečaj evra v primerjavi z dolarjem. Pred tem je močno padal tečaj dolarja v primerjavi z evrom. Grška kriza je tako pokazala, da evro ni tako trdna valuta, kot se je zdelo.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Svet
Leto dni bo že, kar so se voditelji dvajsetih najrazvitejših in najhitreje razvijajočih se držav na svetu (G20) sestali v Londonu in napovedali, da bodo poskrbeli za boljši nadzor nad finančnimi institucijami, da se ne bi mogla ponoviti finančna kriza, kakršna je sedanja. Strinjali so se, da je treba preprečiti špekulacije in prodajo finančnih produktov, ki jih nihče ne razume in zaradi katerih so morale vlade z...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Svet
Začel je s petimi centi, zdaj je multimilijonar
Njegovo premoženje je ameriška revija Forbes lani jeseni ocenila na 37 milijard dolarjev, kar ameriškega multimilijarderja Warrena Buffetta (rojen je leta 1930) na lestvici najbogatejših zemljanov uvršča na drugo mesto. Leta 2008 je bil še na prvem mestu, lani pa ga je prehitel ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ker je Buffett v finančni krizi izgubil 10 milijard dolarjev.
-
Medtem ko se članice evroobmočja in evropski politiki ukvarjajo z vprašanjem, kako Grčijo rešiti pred bankrotom in hkrati zagotoviti, da kmalu ne bosta v enaki stiski vsaj še Portugalska in Španija, grške razmere vse bolj grozijo tudi ZDA. Prekomerno je zadolžena zvezna država, v finančnih težavah so posamezne države, po zadnji anketi je v finančnih težavah osem od desetih mest, kar je 64 odstotkov več kot pred...
-
V tem tednu je postalo jasno, da špekulanti niso spravili pred bankrot le ameriških in evropskih bank, pa finančnih trgov, ampak poleg Islandije tudi Grčijo. Predvsem okrog leta 2002 so različne investicijske banke ponujale finančne produkte, prek katerih so vlade lahko del obveznosti preložile v prihodnost. Države ob Sredozemskem morju so menda to ponudbo močno zagrabile, je eden od poznavalcev dejal za nemški...
-
Zadolženost Grčije je vse hujši problem za Evropsko unijo in še posebej za evroobmočje in skupno evropsko valuto evro, ki jo imamo tudi v Sloveniji. Tej temi se zdaj tudi politiki ne morejo več izogniti. V torek zvečer se je s posebnim sporočilom odzval celo predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je znan predvsem po leporečju in od katerega do takrat, ko je že hudo vroče, ni mogoče slišati kritičnih...
-
Statistični urad je ravnokar objavil, da je v Sloveniji stopnja registrirane brezposelnosti novembra lani dosegla 10,1 odstotka, kar pomeni, da je zaposlitev iskalo dobrih 95 tisoč ljudi. V 15 občinah je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 20 odstotkov vseh ljudi, ki so sposobni za delo. Delodajalci še vedno napovedujejo nova odpuščanja, politiki govorijo o spremembah zakonodaje, ki bo v skladu s...
-
Nemška kanclerka Angela Merkel je samo štiri mesece po volitvah in deset tednov po oblikovanju vlade v resnih težavah. Ima jih v svoji stranki in v vladi, ki jo je sestavila z bavarsko CSU in liberalci (FDP). V lastni stranki CDU ji vodilni politiki na ravni zveznih dežel očitajo, da je zaradi sprememb, ki jih uvaja v stranki, kriva za najslabši volilni rezultat po letu 1949, v koaliciji pa ji ne uspe pomiriti...
-
Slovensko gospodarstvo je zelo odvisno od trgov v EU, saj podjetja na te trge prodajo in od tam uvozijo kar 70 odstotkov blaga in storitev. Največja slovenska zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija s petinskim deležem celotne blagovne menjave Slovenije. Zaradi tega bo od te države najbolj odvisno, kako uspešen bo letos v Sloveniji izhod iz gospodarske krize.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Svet
Spomladi so Kitajci prvi uradno predlagali, da dolar ne bi bil več prva rezervna svetovna valuta. Takoj so se jim pridružili Rusi. Med ekonomisti se je prvi oglasil ameriški nobelovec in nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke Joseph Stiglitz in povedal, da bi do te spremembe lahko prišlo razmeroma hitro. Med mednarodnimi institucijami je UNCTAD, konferenca OZN za trgovino in razvoj, v svojem letnem poročilu 2009...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Svet
Če bodo politiki še naprej poslušali bančni lobi in ne bodo ukrepali, jim bodo lastniki in vodilni menedžerji »bank, ki so prevelike, da bi lahko padle«, kmalu spet nastavili pištole na sence in davkoplačevalce čaka nov bančni rop, je na konferenci o bankah po krizi, ki jo je v Bruslju pripravila ustanova Friends of Europe, dejal ameriški nobelovec za ekonomijo iz leta 2001, profesor Joseph Stiglitz.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Svet
Se vrača surovinski nacionalizem?
Letošnja plinska kriza je spet pokazala, kako zelo je Evropa odvisna od ruskega plina. Dobava tega plina je pod nadzorom Kremlja, enako velja za naftno industrijo. Tuje zasebne energetske družbe imajo zelo omejen dostop na ruski trg energentov. Venezuela in Bolivija sta podržavili svojo naftno industrijo, to pomeni, da ima nadzor nad njo oblast oziroma vladajoča politika.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Svet
Bil je ponedeljek, 15. september 2008, ko je svet obšla novica, da je 158 let stara in peta največja ameriška investicijska banka Lehman Brothers bankrotirala. Ljudje po vsem svetu so lahko na televiziji gledali, kako so zaposleni ponoči hiteli v kartonskih škatlah nositi iz pisarn svoje zasebne stvari, ker so se bali, da bodo zjutraj ostali pred zaprtimi vrati.
-
V Sloveniji so se razprave o previsokih in neupravičenih nagradah in plačilih za menedžerje zaostrile, ko je prišla v javnost informacija, da bo zdaj že nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar odnesel s seboj iz banke do enega milijona evrov nagrade za petletni mandat. Med Kramarjem in izpostavljanimi evropskimi bankirji sicer obstaja pomembna razlika: Kramar banke ni zapustil v predbankrotnem stanju.
-
Septembra 2006, leto prej, preden je počil ameriški nepremičninski balon, zaradi katerega je izbruhnila finančna kriza, in dve leti pred propadom banke Lehman Brothers, je profesor ekonomije na Newyorški univerzi Nouriel Roubin i (50) skupino ekonomistov v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) opozarjal, da »se kuha« kriza. » V prihodnjih mesecih in letih bodo ZDA prizadeli pok nepremičninskega...
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko so rezali menedžerske plače
Z letom 2008 se končuje obdobje nerazumno visokih menedžerskih prejemkov, ki so bili posledica špekulacij na finančnem trgu in nerealno visoke rasti tečajev delnic na borzah, zaradi katere so bili letni donosi na kapital družb do 30-odstotni. Na te donose je bil vezan variabilni del plače menedžerjev, ki je sestavljal kar 80 odstotkov njihovih celotnih prejemkov.