Darja Kocbek
-
2. 5. 2019 | Družba
Elektronski odpadki so strupena dediščina digitalne dobe
Vsako leto na svetu ustvarimo 20 milijonov ton elektronskih odpadkov. Prebivalec Evrope jih v povprečju ustvari več kot 16 kilogramov. Manj kot 20 odstotkov se jih reciklira, preostali končajo na ilegalnih odlagališčih, kjer zastrupljajo pitno vodo, naravo in ubijajo ljudi iz revnih predmestij v državah v razvoju. Elektronski odpadki so strupena dediščina naše digitalne dobe, na portalu H-Alter piše Ivana Perić. Ko elektronika konča na odlagališčih, se strupi, kot so svinec, živo srebro in kadmij, izločajo v tla in vodo.
-
30. 4. 2019 | Politika
Spoznajte skupino, ki stoji za volilnimi kampanjami skrajne desnice v Evropi
Skupina CitizenGo sedežem v Madridu, ki jo podpirajo ameriški in ruski skrajni konservativci, pred volitvami v evropski parlament, ki bodo od 23. do 26. maja, podpirajo kampanje za prepričevanje volivcev po Evropi, naj glasujejo za skrajno desničarske stranke, ugotavljajo novinarji portala OpenDemocracy.
-
29. 4. 2019 | Družba
Načini za ustvarjanje bogastva, ki so manj škodljivi kot kapitalizem
Da je večino svojega odraslega življenja udrihal po »korporacijskem kapitalizmu«, »potrošniškem kapitalizmu« in »pajdaškem kapitalizmu«, je dolgo potreboval, da je ugotovil, da je problem pridevnik ne samostalnik, v Guardianu priznava George Monbiot. Medtem ko so nekateri z veseljem in hitro zavrnili kapitalizem, je sam to naredil počasi in nerad. Eden od razlogov za to je bil, da zanj ni videl jasne alternative, ker nikoli ni bil navdušen nad državnim komunizmom.
-
25. 4. 2019 | Svet
Letos bo drugo leto v tem desetletju, ko svetovna proizvodnja žit ne bo pokrila potreb poroča Süddeutsche Zeitung. Strokovnjaki vidijo glavni razlog za to v lanski suši, ki je prizadela velik del Evrope. Po najnovejši oceni organizacije OZN za hrano FAO bo zmanjkalo 30 milijonov ton. Ta manko ne pomeni, da nam grozi lakota, ker je žito še v skladiščih, a te zaloge kopnijo.
-
24. 4. 2019 | Politika
Facebook je blokiral desničarske skrajneže
Ameriški tehnološki koncern Facebook je britanskim skrajnim desničarskim skupinam blokiral objave na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. V nasprotju s smernicami podjetja je po poročanju Independenta tudi podpora skupin med katerimi so Britain First, English Defence League in British National Party. To pomeni, da blokada grozi tudi uporabnikom Facebooka, ki podprejo blokirane skupine. Na Facebooku pojasnjujejo, da blokirajo uporabnike, katerih poslanstvo je nasilje in sovraštvo oziroma sodelujejo v dejanjih širjenja sovraštva in nasilja.
-
23. 4. 2019 | Svet
Ali milijarderje res skrbi vse večji prepad med bogatimi in revnimi?
Steve Schwarzman, predsednik uprave ameriške investicijske družbe Blackstone in nekdanji svetovalec predsednika ZDA Donalda Trumpa, pravi, da je »nezadostnost« (in ne neenakost) kriva za vedno večji prepad med revnimi in bogatimi. Po poročanju Guardiana je v pogovoru za televizijsko mrežo CNBC predstavil svoj predlog za vnovično vzpostavitev srednjega razreda. Po načrtu za obnovo Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni ga je poimenoval »Marschallov načrt«.
-
18. 4. 2019 | Svet
Bogovi iz Silicijeve doline so zlomili demokracijo
Isti dan, ko je s svojimi članki o škandalu z zlorabo osebnih podatkov Cambridge Analytica postala finalistka s Pulitzerjevo nagrado, je britanska novinarka Carole Cadwalladr v govoru za TED pojasnila, zakaj so družbeni mediji grožnja za demokracijo.
-
17. 4. 2019 | Družba
Vse več je nestandardnih delovnih mest, ki bi jim prav tako morale pripadati temeljne pravice
Delodajalci so dolžni zaposlenim za polni delovni čas ob zaposlitvi povedati, katere pravice imajo. Za gospodarstvo z začasnimi in zelo prožnimi oblikami zaposlitev (v angleščini se zanj uporablja izraz »Gig Economy«), kar je recimo značilno za voznike podjetja Uber, to ne velja. V tem močno spremenjenem okolju za delo je po poročanju die Welt nastala siva cona med navideznimi in pravimi samostojnimi podjetniki ter posledično večinoma nejasnimi pravicami za zaposlene.
-
16. 4. 2019 | Družba
Kampanja za volitve v Evropski parlament se je začela. Ankete javnega mnenja kažejo, da bodo migracije (pričakovano) ena od glavnih tem. Anketa inštituta European Council on Foreign Relations je pokazala, da je strah pred priseljenci glavna tema, ki zanima volivce v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in Švedskem. Še bolj si zaprtja meja za želijo državljani v postkomunističnih državah, ki z realno invazijo priseljencev sploh nimajo težav. Tako v Standardu ugotavlja Paul Lendvai. Podpora zaprtju meja ni zgolj posledica nacionalistične retorike in populizma.
-
15. 4. 2019 | Družba
Pozabiti na pomembnost socializma je enako kot zavračanje zakona gravitacije
»Strah hodi po Evropi - strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu - papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikali in nemški policaji. Kje je opozicijska stranka, ki bi je njeni vladajoči nasprotniki ne bi bili razkričali za komunistično, kje je opozicijska stranka, ki bi tako naprednejšim opozicionalcem kakor svojim reakcionarnim nasprotnikom ne bi vrgla nazaj sramotilnega očitka komunizma?« To je začetek Komunističnega manifesta, enega najbolj vplivnih del 20. stoletja. V 21. stoletju bi lahko napisali delo z enakim uvodom, samo besedo »komunizem« bi bilo treba zamenjati z besedo »populizem«, pa zamenjati bi bilo treba imena politične, gospodarske in religiozne elite, ki se boji vzpona gibanj, ki postavljajo pod vprašaj njeno oblast.
-
11. 4. 2019 | Politika
V ameriški zvezni državi Alabama več kot 60 od 105 članov parlamenta podpira predlog zakona, s katerim nameravajo povsem prepovedati splav in za kršitelje uzakoniti zaporno kazen med 10 in 99 let. Z zakonom, ki so ga podporniki splava poimenovali »smrtna kazen za ženske«, bi po poročanju Independenta prepovedali splav tudi ženskam, ki zanosijo po posilstvu ali incestu. Splav bi dovolili le v primeru »resnega zdravstvenega tveganja za mater nerojenega otroka«.
-
10. 4. 2019 | Svet
Narejena prva študija, ki je pokazala celovit vpliv onesnaževanja s plastiko
Onesnaževanje oceanov s plastiko nas vsako leto stane več milijard dolarjev, v pravkar objavljeni študiji ugotavljajo znanstveniki. Onesnaževanje s plastiko škodljivo vpliva na ribištvo, akvakulturo, rekreacijo in globalno dobro počutje. Koristi, ki jih imajo ljudje od oceanov, se vsako leto zmanjšajo med 1 in 5 odstotkov, stroški za to pa znašajo do 2,5 milijarde dolarjev, po poročanju Guardiana opozarjajo znanstveniki.
-
8. 4. 2019 | Svet
Sin milijarderja ponuja beli nacionalizem in se skriva pred javnostjo
Do pred kratkim je imel njen ustanovitelj Rupert Murdoch največji vpliv na ameriško TV mrežo Fox News. Zdaj, ko se približuje 90. letu starosti, je njegovo vlogo prevzel najstarejši sin Lachlan. Peter Maass piše na portalu Intercept, da Lachlan predstavlja arhetip ekstremizma, ki se pogosto izmuzne preiskavi, ker ni provokator, ki bi se izpostavljal. Je lastnik, ki deluje v ozadju. Svojih mnenj ne izraža javno. Na nedavni konferenci so ga morali vprašati, ali se strinja s poročanjem Fox News. »Sploh nisem v zadregi zaradi tega, kar počnejo,« je odgovoril.
-
3. 4. 2019 | Družba
Kmetijstvo bo treba korenito spremeniti, tudi v Sloveniji
V EU se je med letoma 1980 in 2015 za 56 odstotkov zmanjšalo število ptic, ki živijo na kmetijskih površinah, kot so škrjanec, jerebica in priba. Tudi število in količina insektov naglo padata. Eden od glavnih razlogov za zmanjševanje biotske raznovrstnosti je intenzivno kmetijstvo. Nemški akademiki so po poročanju die Zeit oktobra lani objavili študijo, v kateri navajajo, da kmetje vzpostavljajo velike površine, ki jih lahko obdelujejo z velikimi stroji. Pridelujejo le nekaj kultur, ki so dobičkonosne, in polja močno gnojijo. Redko kolobarijo. Pogosto že kot preventivo uporabljajo pesticide in insekticide. Med polji ni več žive meje, kupov kamenja in drugih pregrad. Neobdelanih površin tako rekoč ni več.
-
2. 4. 2019 | Politika
Prva slovaška predsednica do zmage z uporom proti zlu
Liberalna odvetnica in borka za človekove pravice Zuzana Čaputova je postala prva predsednica Slovaške. Obenem pa tudi prva ženska, ki ji je uspelo zmagati na predsedniških volitvah v kateri od srednjeevropskih držav. Čaputovi je v sobotnem drugem krogu predsedniških volitev svoj glas namenilo 58,4 odstotka volivcev. S tem je 45-letnica premagala podpredsednika evropske komisije Maroša Šefčoviča, ki je prejel 41,6 odstotka podpore in je svoji nasprotnici že čestital za zmago.
-
1. 4. 2019 | Družba
Fašizem nastane v družbah, ki ukinejo književnost
Damir Ovčina, avtor romana Kad sam bio hodža, v katerem opisuje zgodbo iz Grbavice med vojno v Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa dejal, da je vsaka književnost ne glede na temo pomembna. Ne glede na to, ali se pisatelj tega zaveda ali ne, govori o svobodi. Izkušnje človeškega življenja so neprepričljive, če jih obravnavamo kot nepotrebne in kadar jih ne obravnavamo s potrebno globino, zlasti vojno. Kar ni dobro izkoriščeno v umetnosti, bo prej ali pozneje več ali manj pozabljeno, ne glede na to, kako veliko groze, zla in zločinov se dogaja na različnih koncih sveta.
-
28. 3. 2019 | Svet
Fašizem, ki diši po demokraciji
V zadnjih letih smo se morali navaditi, da so se tudi v demokratičnih družbah meje pri javnih razpravah premaknile tako daleč, da so dovoljene izjave, ki prej niso bile dovoljene. Izrael je v zadnjem času pri tem naredil še korak naprej. Ministrica za pravosodje Ayelet Shaked je zvezda nove volilne kampanje. Na enem od plakatov v pozi fotomodela reklamira parfum z besedami »Fascism – by Ayelet Shaked«, piše Neue Zürcher Zeitung.
-
27. 3. 2019 | Politika
Slovenija je leta 2017 za razvojno pomoč revnim državam namenila 64 milijonov evrov. Zaman?
V letu 2017 so zahodne države revnim državam poslale 145 milijard dolarjev razvojne pomoči. Največji donatorici sta Evropska unija in ZDA. Znanstvenike pa bolj kot znesek zanimajo učinki. Med njimi je med najbolj glasnimi ekonomistka Nancy Qian, raziskovalka na Northwestern University v Illinoisu. Njena ugotovitev je, da razvojna pomoč manj razvitim ni prinesla veliko, kar pa ne pomeni, da jo je treba ukiniti, je povedala za Standard.
-
26. 3. 2019 | Svet
Rakav tumor demokracije je korupcija, ne socializem
V zadnjem času nobena razprava o socializmu ne mine brez omembe Venezuele. Zlasti politiki na desnici vselej opozorijo o napaki Venezuele, ko beseda nanese na socializem. Kritiki z desnice ves čas ponavljajo, da so socialistične politike krive za težave Venezuelcev. Toda to je popolna laž, Thor Benson piše v Pacific Standardu.
-
25. 3. 2019 | Družba
Ko mediji spreminjajo jezo v denar
Namen morilca v novozelandskem Christchurchu, da bi z manipulacijami medijev širil svoje sporočilo, je jasno. Vsi novinarji morajo dobro razmisliti, kako poročati o pokolih, ne da bi pomagali morilcem. Nekateri britanski novinarji bi morali priznati, da sodelujejo pri širjenju sovraštva, je na družbenem omrežju Twitter opozoril ugledni novinar Chris Davies.
-
21. 3. 2019 | Družba
Če je označeno kot zeleno in trajnostno, še ne pomeni, da je res zeleno in trajnostno
Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje je na nedavnem posvetu o vplivu podnebnih sprememb na slovensko družbo in gospodarstvo pojasnila, da obstajajo številni scenariji o tem, kaj se bo s podnebjem zgodilo v prihodnjih desetletjih, ti pa se med sabo precej razhajajo. V vsakem primeru pa se bo temperatura v Sloveniji še naprej dvigovala. »Gotovo bo imel dvig temperatur velik vpliv na kmetijstvo in zdravje. Vplival bo tudi na energetiko, saj bodo večje potrebe po hlajenju,« je dejala, poroča STA.
-
20. 3. 2019 | Družba
Prezadolženost mladih državljanov
Davidovi finančni problemi so se začeli, ko je dopolnil 18 let. Zaposlitve ni imel, ni končal šole, v glavi je bil še na pol otrok. »Naenkrat sem lahko sklepal pogodbe, si prvič lahko kupil dober mobilni telefon. Žal ni dolgo zdržal, zato sem si čez leto dni kupil še enega,« je povedal za spletno izdajo Spiegla. Tudi mami, samohranilki z nizko plačo, je priskrbel pametni telefon. Kmalu je kupil še igralno konzolo in televizor z velikim zaslonom. Vse to je kupil s plačilom na obroke in tako na up. Danes, ko ima 29 let, pravi, da si je nakopal za več tisoč evrov dolga, ki ga bremeni še danes.
-
18. 3. 2019 | Družba
Z izvolitvijo Donalda Trumpa leta 2016 za predsednika ZDA so se začele razprave o lažnih novicah in teorijah zarote. Izraz lažne novice je postal krilatica za novice, ki so polresnica ali popolna laž. Gre za namerno ponarejene informacije ali informacije, ki vsebujejo sume, laži in širijo teorije zarot. Motivi za to so različni, za njimi so finančni, politični in tudi družbeni interesi. Izraz je obenem sporen, ker ga Trump sam uporablja za razvrednotenje medijev, ki mu ne ustrezajo. Ob tem so ljudje za manipulacije veliko manj dovzetni, kot je videti. Lažne novice recimo ne vplivajo na to, kaj mislimo, kaj verjamemo in koga volimo, v die Zeit pišeta Lisa Hegemann in Meike Laaff.
-
14. 3. 2019 | Svet
Koliko so skupaj vredni tehnološki baroni in kako zmanjšati njihovo moč
Ameriška demokratska senatorka Elizabeth Warren je na shodu v okviru svoje kampanje za predsedniško mesto v ZDA napovedala, da se bo v primeru izvolitve zavzela za razdelitev tehnoloških velikanov Amazon, Facebook in Google na manjše neodvisne družbe. Profesor Robert Reich v kolumni v Newsweeku piše, da se je prva ameriška »zlata doba« začela konec 19. stoletja z vrsto inovacij (železnico, proizvodnjo jekla, črpanjem nafte) in dosegla vrh z velikanskimi koncerni pod vodstvom »roparskih baronov« med katerimi so JP Morgan, John D. Rockefeller in William H. Vanderbilt. Odgovor na to je bila ukinitev monopolov na področju železnice, nafte in jekla.
-
13. 3. 2019 | Svet
Venezuela je nov primer finančnega imperializma ZDA
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je bankam, ki poslujejo z vlado venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, zagrozil s sankcijami in ponovil, da ZDA Madura ne priznavajo več, ampak priznavajo začasnega predsednika Juana Guaidoja. »ZDA opozarjajo tuje finančne ustanove, da se bodo soočile s sankcijami, če bodo opravljale nezakonite transakcije v korist Nicolasa Madura in njegove skorumpirane mreže. ZDA Maduru ne bodo dovolile, da krade premoženje venezuelskega ljudstva,« je po poročanju STA dejal Bolton.
-
11. 3. 2019 | Družba
Urne kazalce bomo prestavljali še do leta 2021
V EU zadnjo nedeljo v tem mesecu zagotovo ne bomo zadnjič prestavili urnih kazalcev na poletni čas. Če bo sprejet predlog, ki so ga v evropskem parlamentu potrdili poslanci odbora za promet in turizem, bo v EU prestavljanje ure dvakrat na leto ukinjeno šele leta 2021. Države, ki se bodo odločile ohraniti sedanji poletni čas, bodo urne kazalce zadnjič premaknile za eno uro naprej zadnjo nedeljo marca 2021. Države, ki se bodo odločile ohraniti sedanji zimski čas, pa bodo urne kazalce zadnjič premaknile za uro nazaj zadnjo nedeljo oktobra 2021. Evropska komisija je predlagala ukinitev premikanja urnih kazalcev že letos.
-
6. 3. 2019 | Družba
Ukinjanje lokalnih časopisov ogroža demokracijo
»Počutim se kot prikazen iz preteklosti. Eno nogo imam v svetu, ki ne obstaja več. Študenti, ki jih imam pred seboj, ne poznajo sveta, iz katerega prihajam, čeprav je izginil šele pred desetimi leti,« v The Atlantic piše John Temple, direktor programa za preiskovalno novinarstvo na šoli za novinarstvo na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Pravi, da je preživeli iz časov, ko so za časopise poročali novinarji, ki so bili specialisti za sodišča, lokalne vlade, šole, saj so tamkajšnja dogajanja spremljali leta. Temple je delal za lokalni časopis Rocky Mountain News. Zadnje izvode so natisnili 27. februarja 2009, 150 let po začetku izhajanja. Duh časopisa ostaja trdno v Termplovih spominih in boleče manjka v današnjem svetu. Leta 2009 ni ugasnil le Rocky Mountain News. Po poročanju Business Insiderja julija 2009 je tistega leta v ZDA ugasnilo 105 lokalnih časopisov in z njimi 10 tisoč delovnih mest.
-
5. 3. 2019 | Družba
Zakaj je dvig minimalne plače najbolj učinkovito zdravilo
Julio Payes, ki je prišel v ZDA iz Gvatemale, je leta 2014 opravljal dve službi za polni delovni čas. Od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj je prodajal hitro hrano v restavraciji McDonalds. Potem je imel dve uri časa za počitek in prhanje. Med 8. in 16. uro jer opravljal različna dela za določen čas. Za vsa dela, ki jih je opravljal, je dobival minimalno plačo, v New York Timesu piše Matthew Desmond, profesor sociologije na univerzi Princeton in avtor knjige Evicted. »Počutil sem se kot zombi,« pravi Payes. Bil je brez energije in vedno žalosten. Šestnajst ur na dan, sedem dni v tednu je moral delati, da je zaslužil dovolj za pokritje osnovnih potreb.
-
4. 3. 2019 | Politika
Združeni narodi proti sovražnemu govoru
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je z apelom proti sovraštvu do tujcev, rasizmu in nestrpnosti v Ženevi odprl 40. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice. Opozoril je na rast populizma in sovražne gonje na družbenih omrežjih, poroča Deutsche Welle.
-
28. 2. 2019 | Družba
Beton je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu. Če bi bila industrija cementa država, bi bila za Kitajsko in ZDA tretji največji povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida. V časopisu Guardian trdijo, da je cement najbolj uničevalen material na svetu. Obenem pa je osnova za sodobni razvoj, saj milijardam ljudi zagotavlja streho nad glavo, varuje nas pred naravnimi nesrečami, zagotavlja infrastrukturo za zdravstvo, izobraževanje, transport, energijo, industrijo. A z betonom prav tako uničujemo rodovitno zemljo in habitate ter rekel, ko postavljamo jezove.
