Darja Kocbek
-
26. 2. 2019 | Politika
Lahko v politiki uspeš brez stricev iz ozadja?
Da niso posebej pametni, je ena od prvih stvari, ki jih opazi, kdor poroča o ameriških politikih. Da so vrhunski šahisti, je čisti mit, rezultat preveč novinarskih hagiografij kot je Game Change in hollywoodskih fantazij, kot sta Hiša iz kart in Zahodno krilo. Povprečnega ameriškega politika bi v namizni igri Dama premagala gorila. Na položaju so običajno iz samo enega razloga: tja jih je poslal nekdo, ki ima denar, večinoma zato, da vložijo in glasujejo za enega ali dva zakona, ki ju potrebuje za lastne koristi, v reviji Rolling Stone piše Matt Taibbi.
-
25. 2. 2019 | Družba
Bo Applov Netflix za novice res rešil digitalno novinarstvo?
Ameriški tehnološki koncern Apple namerava vzpostaviti »Netflix za novice«. Za pavšalno plačilo namerava naročnikom prek brezplačne aplikacije ponujati vsebino več večjih časopisov in revij. Novo ponudbo namerava predstaviti na posebnem dogodku marca. Naročnina naj bi znašala 10 dolarjev na mesec. Sidin Vadukut v The National piše, da je na prvi pogled ta načrt razumen, če pa ga pogledamo malo podrobneje, hitro postane jasno, zakaj so medijske družbe in njihovi zaposleni zaskrbljeni. Apple namreč namerava obdržati zase kar 50 odstotkov denarja od naročnine. Wolfgang Blau, predsednik družbe Conde Nast International, je cinično tvitnil, da ima Apple novinarstvo očitno tako rad, da medijskim hišam ponuja še slabši dogovor, kot ga je ponudil glasbeni industriji. Od naročnine za glasbo namreč obdrži "zgolj" 30 odstotkov.
-
20. 2. 2019 | Družba
Priročnik za manipuliranje z javnim mnenjem?
Vodilni nemške javne televizije ARD so naročili izdelavo priročnika Framing Manual, kako lahko dosežejo, da bodo imeli Nemci o tej televiziji boljše mnenje. Kritiki so potezo takoj označili za nedopustno manipulacijo javnega mnenja. Odgovorni urednik ARD Rainald Becker jim odgovarja, da ne vidi nobenega škandala, odzivi so pretirani, dodaja. »Nikogar nismo plačali manj od minimalne plače, nikogar nismo zatirali. Po mojem mnenju je to umetno napihnjena razprava,« je pojasnil.
-
19. 2. 2019 | Svet
Milijarder Bill Gates proti političarki, ki predlaga dvig davka za najbogatejše
Drugi najbogatejši človek na svetu Bill Gates kritizira predlog članice kongresa iz demokratske stranke Alexandrie Ocasio-Cortez za dvig davka za najbogatejše s sedanjih 37 na 70 odstotkov. Ta davek bi bil eden od virov za financiranje njenega načrta zeleni New Deal. Člani poslovne elite, ki so se januarja zbrali na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, so njen predlog označili kot »grozljiv«. Ustanovitelj Microsofta Bill Gates pravi, da je preveč »ekstremen«.
-
18. 2. 2019 | Politika
Alessandra Mussolini ne skriva, da občuduje svojega dedka
Alessandra Mussolini, vnukinja vojnega zločinca in italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija, ki je v Evropskem parlamentu protestirala ob govoru slovenskega poslanca Igorja Šoltesa , se od svojega dedka se ne distancira. Lani je zagrozila, da bo vsakogar, ki na družbenih omrežjih objavi »žaljivo« besedilo ali fotografijo o njem, prijavila organom pregona.
-
14. 2. 2019 | Politika
Tajani je Berlusconijev človek
Izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija v Bazovici niso presenečenje. Čeprav je večino politične kariere v Bruslju, ga v glavnem zanima notranja politika Italije. Ves čas je lojalen nekdanjemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju in politični stranki Naprej Italija.
-
13. 2. 2019 | Svet
Zakaj si novinar televizije Fox News ne umiva rok
Izjava voditelja na ameriški konservativni televiziji Fox News Peta Hegsetha, da si že deset let ni umil rok, ni izzvala ogorčenih razprav le na družabnih omrežjih, temveč se z njo ukvarjajo tudi mediji, ki se kategorizirajo kot resni. Britanski Guardian je v naslovu prvega članka izpostavil trditev, da si Hegseth že deset let ni umil rok, v drugem članku pa je izpostavil njegovo trditev, da klice ne obstajajo. Guardian bralce obvešča, da je oddaja, ki jo Hegseth vodi in v kateri je navedel sporno trditev, najljubša oddaja predsednika ZDA Donalda Trumpa, obenem pa tudi oddaja, v kateri objavljajo različne teorije zarote, ki koristijo Beli hiši, in da bi Hegseth s svojo izjavo, da si ne umiva rok, lahko razburil Trumpa, ki naj bi imel pred klicami fobijo.
-
12. 2. 2019 | Politika
Evropska komisija je izdala smernice o etičnih standardih za člane evropske komisije, ki bodo maja sodelovali v kampanji za volitve v evropski parlament. V skladu s pravkar objavljenimi smernicami podpredsedniki in komisarji, ki kandidirajo za položaje v EU, lahko ostanejo na položaju, tisti, ki se potegujejo za položaje v državni politiki, pa morajo vzeti neplačan dopust.
-
11. 2. 2019 | Politika
Da domišljave zablode enega odstotka najpremožnejših Američanov, nimajo meja, je z napovedjo, da razmišlja o kandidaturi za predsednika ZDA kot neodvisni kandidat, potrdil nekdanji predsednik uprave koncerna Starbucks Howard Schultz. Tako v reviji Rolling Stone piše Matt Taibbi. Da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, se je odločil zato, ker bi se v okviru demokratske stranke moral nagniti »na levo«, če bi želel dobiti nominacijo. Naravnost povedano to pomeni: »Očitno je, da ne bi mogel dobiti nominacije, če bi konkuriral pošteno«.
-
6. 2. 2019 | Politika
Rešitev za Venezuelo je dialog, ne prevrat
Evropske države so začele priznavati vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika, potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil njihov ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve. Guaidoja, ki se je za začasnega predsednika Venezuele razglasil 23. januarja, so že na dan razglasitve priznale ZDA, sledilo je več držav v regiji.
-
4. 2. 2019 | Družba
Zakaj milijarderji ne odpravljajo revščine
Odkar se je ustanovitelj koncerna Microsoft Bill Gates lani upokojil in s tem umaknil iz podjetniškega življenja, večino svojega denarja in časa namenja reševanju svetovne revščine. Prepričan je, da njegovo delo ni zaman. Na Twitterju je namreč objavil grafe, ki prikazujejo spremembe v družbi v zadnjih 200 letih. Izdelal jih je ekonomist na univerzi Oxford Max Roser. Med njimi izstopa tisti, ki prikazuje ekstremni padec deleža ljudi, ki živijo v revščini od leta 1820 do danes. »To je eden mojih najljubših grafov,« je tvitnil 63-letni milijarder Gates. Ogromno ljudi po njegovih besedah ne vidi, kako zelo se je v zadnjih dveh stoletjih izboljšalo življenje.
-
31. 1. 2019 | Politika
Žižek: Včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev stališča
V začetku leta je skupina 30 pisateljev, zgodovinarjev, Nobelovcev, med katerimi so Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Mario Vargas Llosa in Adam Michnik, v več časopisih objavila manifest v katerem navajajo, da Evropa kot ideja "razpada pred našimi očmi".
-
29. 1. 2019 | Družba
Bi poljsko govedino? Ne, hvala!
Na Poljskem so preiskovalni novinarji s skritimi kamerami posneli, kako v klavnice tihotapijo bolno govedo. Iz posnetkov je razvidno, da te živali koljejo ponoči, brez prisotnosti veterinarja, delavci s trupel živali odstranjujejo tumorje in druge znake, ki kažejo, da so bile živali bolne, poroča Guardian. Strokovnjaki, ki so si posnetke ogledali, pravijo, da ta goljufija predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato so poljsko vlado pozvali, naj hitro ukrepa in o goljufijah obvesti druge članice EU. Poljska je velika izvoznica mesa. Poljsko meso je naprodaj tudi v trgovinah v Sloveniji.
-
28. 1. 2019 | Družba
Na vrsti je avtomatizacija ljudi
Živimo v času najbolj korenitih sprememb našega informacijskega okolja, odkar je leta 1439 Gutenberg iznašel tisk. Problem življenja v času prelomnih sprememb je, da ni mogoče videti, kaj se dogaja na dolgi rok. Tisk je oblikoval in spremenil družbo za prihodnih 400 let, toda leta 1495 nihče ni mogel predvideti, da bo ta tehnologinja med drugim spodbudila reformacijo in spodkopala avtoriteto mogočne katoliške cerkve, omogočila razvoj sodobne znanosti in različnih poklicev in industrij, spremenila naše možgane, ukinila otroštvo, v Guardianu piše John Naughton.
-
24. 1. 2019 | Politika
Slovenija med državami, ki imajo najnižje davke za mednarodne koncerne
Poslanci Zelenih v evropskem parlamentu so naročili študijo, ki potrjuje, da mednarodni koncerni v državah EU plačujejo zelo malo davka. Kot poroča Standard, je pokazala, da so obdavčeni po bistveno nižjih davčnih stopnjah od uradnih in večji kot je koncern, po nižji stopnji je obdavčen njegov dobiček.
-
23. 1. 2019 | Politika
Bi Marx danes opozarjal na podnebne spremembe?
Karla Marxa je mogoče razlagati na različne načine. Veliko razlag je legitimnih. Mnogi danes Marxa tudi zavračajo, ga zasmehujejo, trdijo, da so bile njegove napovedi povsem napačne. Mitchell Aboulafia, profesor filozofije na kolidžu Manhattan, na portalu Jacobin navaja osem trditev, ki bi jih morala vsebovati vsaka kredibilna razlaga Marxa ali marksizma.
-
23. 1. 2019 | Družba
Obljubljajo zmanjšanje proizvodnje plastike, hkrati pa gradijo nove tovarne
Podjetja, ki so ustanovila združenje za odpravo odpadkov iz plastike, so med podjetji, ki največ vlagajo v gradnjo tovarn za proizvodnjo plastike, opozarjajo evropske nevladne organizacije. Kot poroča Guardian, so se podjetja, ki so člani združenja zavezala, da bodo v prihodnjih petih letih namenila eno milijardo dolarjev za zmanjšanje proizvodnje plastike in izboljšanje recikliranja. Če se bo združenju pridružilo še več podjetij, želijo znesek povečati na 1,5 milijarde dolarjev. Člani združenja so podjetja, ki nameravajo vložiti več deset milijard dolarjev, da bo proizvodnja plastike v prihodnjih desetih letih še rasla.
-
22. 1. 2019 | Družba
Mikroplastika ne onesnažuje le oceanov, ampak tudi polja
Mikroplastika ni problem samo v oceanih, je problem tudi na poljih. Da so polja najbrž za odlagališči in urbanimi območji najbolj z mikroplastiko onesnažena območja, so po poročanju ABC znanstveniki objavili v reviji the Environmental Science and Technology Journal. Plastika prihaja na njive prek reciklirane odpadne vode in odpadkov. Po podatkih raziskovalcev norveškega inštituta za raziskave voda vsako leto na poljih v Evropi in Severni Ameriki konča od 107.000 do 730.000 ton nove mikroplastike.
-
21. 1. 2019 | Družba
Občinska stanovanja, ki so jih pred leti privatizirali, bi zdaj radi nazaj
V nekaterih delih nemške prestolnice Berlin tudi ljudje z dobrimi plačami težko najdejo stanovanje, ki si ga lahko privoščijo. Zaradi tega namerava civilna iniciativa organizirati referendum z zahtevo za sprejem zakona o »podružbljenju« stanovanj v lasti velikih zasebnih nepremičninskih družb. Po poročanju Focusa civilna iniciativa že leto dni zahteva »razlastitev« stanovanj v Nemčiji z odškodnino.
-
17. 1. 2019 | Politika
Ko predsedniku ženske sporočijo, da ne bodo tiho
Če se Američani danes ozrejo po svetu, lahko povsod vidijo Donalde Trumpe. V Braziliji novi predsednik Jair Bolsonaro odobrava mučenje, grozi, da bo Brazilijo umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma, in daje vedeti, da bi bilo za državo najbolje, če bi imela vojaško diktaturo. Na Filipinih je predsednik Rodrigo Duterte nadzoroval zunajsodne poboje na tisoče domnevnih razpečevalcev drog in zagrozil vnovično uvedbo vojnega stanja v državi. Na Madžarskem je predsednik vlade Viktor Orban zatrl svobodne medije, omogočil bogatenje svojih pajdašev, povzročil strah in jezo ljudi zaradi beguncev. Na Poljskem je vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost spodkopala neodvisnost vrhovnega sodišča. V Italiji voditelji demonizirajo priseljence, napadajo Evropsko unijo in se bratijo z nekdanjim Trumpovim svetovalcem Stevom Bannonom, v Atlanticu piše Peter Beinart.
-
16. 1. 2019 | Družba
Ste že videli oglas, ki je zmotil nesigurne moške?
Aktivisti za pravice moških in desničarski mediji po poročanju Guardiana kritizirajo Gillette zaradi novega oglasa, s katerim podpira gibanje #JazTudi oziroma #MeToo. Slogan »Najboljše, kar moški lahko dobi«, ki ga uporablja 30 let, je v novem oglasu spremenil v vprašanje: »Je to najboljše, kar moški lahko dobi?«.
-
15. 1. 2019 | Politika
Med demokratskimi predsedniškimi kandidati tudi Julian Castro
Nekdanji župan in minister Julian Castro je v soboto postal prvi od bolj znanih demokratov, ki so uradno začeli kampanjo za predsednika ZDA na volitvah leta 2020. Castro je bil pet let župan teksaškega San Antonia, nato pa štiri leta minister za stanovanja v administraciji ameriškega demokratskega predsednika Baracka Obame. Leta 2012 je bil osrednji govornik demokratske nacionalne konvencije v mestu Charlotte. Ta konvencija je bila leta 2004 za mladega Obamo odskočna deska za vstop v Belo hišo. Castro lahko kot potomec mehiških priseljencev zbere podporo pomembnega bloka volivcev podobnega porekla, vendar pa bi njegov problem utegnilo biti pomanjkanje karizme.
-
14. 1. 2019 | Družba
Kako so milenijci postali generacija izgorelih
Mlade, rojene od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, pesti »paraliza opravkov«, Anne Helen Petersen opozarja v svojem eseju How Millennials Became The Burnout Generation (Kako so milenijci postali generacija izgorelih). »Paraliza opravkov« pomeni, da na seznam dodaja vedno nove vsakdanje opravke, ki jih prelaga iz tedna v teden. Nobeden ni težak: nabrusiti je treba nože, odnesti čevlje k čevljarju, podaljšati registracijo za psa, nekomu poslati podpisan izvod knjige, se dogovoriti za termin pri dermatologu, ...
-
10. 1. 2019 | Svet
Glavne položaje v ameriški obveščevalni agenciji CIA prvič v zgodovini zasedajo ženske. V njeni 70-letni zgodovini so do zdaj bili na vodilnih položajih v glavnem moški. Najprej je lani predsednik ZDA Donald Trump za prvo direktorico agencije CIA imenoval Gino Haspel. Ta je decembra imenovala Elizabeth Kimber na čelo direktorata za operacije, ki je odgovoren za celotno mrežo vohunov po svetu. Te dni pa je Haspel imenovala še Cynthio »Didi« Rapp za direktorico direktorata za analize in s tem za glavno analitičarko agencije. Obe sta se pridružili direktorici direktorata za znanost in tehnologijo Dawn Meyerriecks. Tri glavne direktorate agencije CIA tako zdaj vodijo ženske.
-
9. 1. 2019 | Svet
Ko znanstveniki zavrnejo odkritja Newtona in Einsteina
Nekateri akademiki so na letnem indijskem znanstvenem kongresu zavrnili odkritja Alberta Einsteina in Isaaca Newtna. Znanstenik z univerze Tamil Nadu je dejal, da sta bila Isaac Newton in Albert Einstein v zmoti, gravitacijske valove pa bi bilo treba preimenovati v »valove Narendra Modija«. Dr. KJ Krishnan naj bi dejal, da Newton ni razumel »gravitacijskih odbojnih sil«, Einsteinove teorije pa so »zavajajoče«. Vodja južnoindijske univerze je dejal, da je staro hindujsko besedilo dokaz, da so raziskave matičnih celic že pred več tisoč let iznašli v Indiji, poroča BBC.
-
8. 1. 2019 | Družba
Tudi desničarska televizija Fox News priznava, da socializmu v ZDA raste podpora
V ZDA so politiki, ki se imajo za »demokratične socialiste«, precej pridobili. Alexandria Ocasio-Cortez je postala članica kongresa, Bernie Sanders je s svojimi predlogi, kot je zdravstveno zavarovanje za vse, postal ikona demokratske stranke. Da med mladimi Američani raste podpora socializmu, ki je včasih v ZDA veljal za strah in trepet, zdaj priznava tudi konservativna televizija Fox News, ki sicer tradicionalno podpira republikance. Ankete javnega mnenja namreč kažejo, da vse več volivcev po državi, zlasti pa demokratov in mladih, daje socializmu prednost pred kapitalizmom.
-
7. 1. 2019 | Družba
Če bi imeli na voljo dovolj delavcev, bi na leto ustvarili 65 milijard evrov več prometa
Pomanjkanje delovne sile ogroža gospodarsko rast, so prepričani številni strokovnjaki. Raziskava hiše PricewaterhouseCoopers (PwC) je pokazala, da so tudi v nemških srednje velikih podjetjih prepričani, da je pomanjkanje delovne sile največja ovira za njihovo rast. Pravijo, da bi na leto ustvarili 65 milijard evrov več prometa, če bi imeli na voljo dovolj delavcev. V EU po teh podatkih srednje velika podjetja na leto zaradi pomanjkanja delovne sile ustvarijo 270 milijard evrov manj prometa. Achim Dercks iz nemške industrijsko-gospodarske zbornice razlaga, da podjetja zaradi pomanjkanja delovne sile vlagajo v nove tehnologije manj, kot bi lahko.
-
3. 1. 2019 | Družba
Kako oglaševalci nadzirajo naše misli
Če bi živeli pred 500 leti, bi bil naš pogled na svet povsem drugačen, posledično bi tudi naše odločitve bile povsem drugačne. Kdo oziroma kaj torej vpliva na naše odločitve? So res povsem naše? Na naše misli vpliva družbeno okolje, zlasti prepričanja, ki nam jih posredujejo tisti, ki imajo moč. Včasih so to bili monarhi, aristokrati, verski voditelji. Danes pa nam koncerni, milijarderji in mediji sporočajo, kaj naj mislimo. Ljudje smo etične in intelektualne gobe, kar pomeni, da v naše dobro in slabo podzavestno vpijamo vplive, ki nas obkrožajo, v Guardianu piše George Monbiot.
-
2. 1. 2019 | Politika
Demokratične vlade v povprečju na oblasti ostanejo tri leta, populistične pa kar šest let in pol
Ko je desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je javno povedal, da občuduje vojaško diktaturo, ki je v državi vladala med letoma 1964 in 1985, oktobra 2018 zmagal na predsedniških volitvah v Braziliji, so bila mnenja o posledicah te odločitve deljena. Nekateri strokovnjaki so svarili, da je grožnja za demokracijo, drugi so bili prepričani, da bodo močne institucije vključno z močnimi mediji in neodvisnim sodstvom njegove avtoritarne težnje držale na vajetih.
-
27. 12. 2018 | Družba
Zakaj ne bo davka na sladke pijače
Državljanom kot kupcem se ni treba bati podražitve sladkih pijač in živil zaradi uvedbe posebnega davka na sladkor. Na ministrstvu za finance enako kot na ministrstvih za zdravje in za kmetijstvo menijo, da je prostovoljna zaveza proizvajalcev za zmanjšanje količine dodanega sladkorja v pijačah in živilih veliko učinkovitejša rešitev.
