Darja Kocbek
-
24. 10. 2018 | Družba
Nekatere stvari, ki jih je napovedal Marx, so se uresničile
Ameriški politolog Francis Fukuyama je leta 1992 v knjigi Konec zgodovine in zadnji človek napisal, da smo morda priča koncu ideološkega razvoja človeštva in uveljavitvi zahodne liberalne demokracije kot končne oblike človeške vlade. Danes, 26 let kasneje, se od ZDA do Rusije, od Turčije do Poljske, od Madžarske do Italije širi neliberalna internacionala. Fukuyama se s temi silami skuša spopasti v novi knjigi Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment, v New Statesmanu piše George Eaton.
-
23. 10. 2018 | Politika
Italija postaja fašistična država
Bogovi tiste, ki jih hočejo uničiti, najprej naredijo nore. Če ta stari pregovor drži, so obeti za Italijo črni. Italija ima namreč vlado, katere politike na prvi pogled niso videti neofašistične in krute, čeprav to dejansko so. Eden zadnjih čudaških ukrepov, ki jih je predlagal minister za notranje zadeve in namestnik predsednika vlade Matteo Salvini, je zahteva za zaprtje »etničnih« trgovin ob 21. uri, v Independentu piše Sean O'Grady. To predlaga zato, ker so nekatere, »večino vodijo tuji državljani«, zvečer postale »shajališče pijancev in razpečevalcev drog«.
-
22. 10. 2018 | Politika
Zakaj fašisti na volitvah dosegajo boljše rezultate
Jair Bolsonaro, ki mu javnomnenjske ankete napovedujejo zmago v drugem krogu volitev za brazilskega predsednika, ki bodo 28. oktobra, je v zadnjih tridesetih letih marginalni ekstremist v brazilski politiki. Znan je bil predvsem po čudaških, hujskaških izjavah, s katerimi je častil najhujše mučitelje vojaškega režima obdobju 1964-1985, državni udar leta 1964 je bil po njegovih besedah »obramba demokracije«, poslanki socialistov v parlamentu je zabrusil, da je preveč grda, da bi si lahko »zaslužila« njegovo posilstvo, govoril je, da bi raje izvedel, da je njegov sin umrl v prometni nesreči kot da je istospolno usmerjen. Potem, ko se mu je po štirih sinovih rodila hčerka, je dejal, da jo je zaplodil »v trenutku šibkosti«.
-
17. 10. 2018 | Družba
Interesi elit niso teorija zarote
Vsake toliko časa kak politični komentator samozavestno izjavi, da tisti, ki so kritični, jezni na uveljavljen red, niso samo napačno informirani, ampak tudi paranoični in so enaki kot teoretiki zarot. ZDA so velike skupine liberalne inteligence postale obsedene s tem, da Rusi skušajo spodnesti ameriško demokracijo, v Veliki Britaniji najdemo enako paranoično obsedenost s skritimi političnimi silami, ki naj bi stale za izstopom iz EU oziroma brexitom.
-
16. 10. 2018 | Politika
Skrajna desnica v državo vrača ovaduštvo
Nemška skrajno desna politična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) na spletni strani, ki jo je vzpostavila konec septembra, poziva študente in njihove starše, naj prijavijo učitelje, ki v šoli širijo svoja politična prepričanja in tako kršijo zakon, ki jim prepoveduje v učilnici širiti svoja politična prepričanja, poroča New York Times. Kot primere kršitev navajajo vse od »žaljivih kritik AfD, napačnih in pristranskih učnih gradiv« do nedvoumnih pozivov k sodelovanju na protestih proti AfD.
-
15. 10. 2018 | Politika
Ko so politiki zvezde, žrtve ostanejo v senci
Pričakovali bi, da bi novinarji prosili za pogovor večinoma ljudi, ki imajo največ za povedati ali morda tiste, ki imajo najbogatejše in najbolj čudne izkušnje. To so filozofi, detektivi, zdravniki, ki delajo na vojnih območjih, znanstveniki, otroci z ulice, gasilci, aktivisti, pisatelji ali potapljači. Ne, najpogostejši sogovorniki novinarjev so igralci, v Guardianu piše George Monbiot. Z empirično študijo sicer ni preverjal, kdo so sogovorniki novinarjev, a po njegovi oceni je med tretjino in polovico sogovornikov igralcev. To so ljudje, ki živijo od tega, da prevzamejo osebnost nekoga drugega in govorijo besede nekoga drugega.
-
11. 10. 2018 | Družba
Ko je za 200 ljudi na voljo zgolj eno stranišče
Hamid Mousavi med olivami ob begunskem taborišču Moria sedi na plastičnem stolu. Za hrbtom 23-letnega Iranca, ki svojega imena iz varnostnih razlogov ne želi povedati, na veji visi karton. Okrog vratu ima polnilec za telefon. Z denarnico sta to edina predmeta, ki sta mu ostala po devetih mesecih, ko je prišel na grški otok Lezbos. Ali se bo karton, ki ga uporablja kot podlogo za spanje, do večera posušil, ne ve. Prav tako ne ve, kako bo na blatnih tleh preživel zimo s snegom, je v die Zeit Franziska Grillmeier začela svojo reportažo z Lezbosa.
-
9. 10. 2018 | Družba
V Evropi lahko bankir v enem letu zasluži tudi 33 milijonov evrov
Bankirji v finančnem središču Wall Street v New Yorku, pa tudi v Evropi si deset let po izbruhu največje finančne in gospodarske krize po drugi svetovni vojni, ko državljani še vedno občutijo posledice varčevalnih ukrepov in so države zaradi reševanja bank večinoma še vedno prezadolžene, spet zelo debelo postiljajo. Analiza kontrolorja v New Yorku Thomasa P. DiNapolija je po poročanju Bloomberga pokazala, da se je v letu 2017 povprečna letna plača bankirja na borzi v New Yorku povečala za 13 odstotkov in tako dosegla najvišjo raven po letu 2008. Povprečna plača, ki vključuje osnovno plačo in nagrade, je lani na letni ravni dosegla 422.500 dolarjev, kar je okoli 364 tisoč evrov.
-
8. 10. 2018 | Družba
Dan, ko so zaposleni v koncernu McDonald's odšli protestirat na cesto, je najlepši dan v življenju Shen Batmaz. Slednja je takšnega mnenja, ker je protestirala skupaj z ljudmi, s katerimi je delala in jih ima rada. Združili so se, da bi nekaj dosegli in s skupnimi močmi jim je uspelo. Pred nekaj dnevi so se namreč na skupnem protestu, ki so ga poimenovali McStrike, zbrali zaposleni v Veliki Britaniji, ki delajo v podjetjih UberEats, JD Wetherspoon, TGI Friday's in McDonald's. Owen Jones v Guardianu piše, da je to boj, od katerega bo lahko odvisna prihodnost zaposlenih.
-
4. 10. 2018 | Družba
Štiridnevni delovni teden za enako plačo
Novozelandsko finančno in nepremičninsko podjetje Perpetual Guardian je uradno uvedlo štiridnevni delovni teden in zaposlenim ohranilo enake plače, kot so jih imeli, ko so delali pet dni na teden. Tako imajo petke ob enaki plači proste, poroča die Zeit. Pred nekaj meseci so v Perpetual Guardian krajši delovni teden uvedli poskusno. Strokovno so ta poskus spremljali strokovnjaki Auckland Business School.
-
3. 10. 2018 | Svet
Podkupnine za Siemensove aparate
Prodaja medicinskih aparatov nemškega koncerna Siemens na Kitajskem je bila leta podmazana s podkupninami. To izhaja iz več kot 40 sodb kitajskih kazenskih sodišč, ki so jih pridobili pri časopisu Süddeutsche Zeitung. Tako rekoč v vseh primerih so posredniki podkupovali pristojne v bolnišnicah, da so ti kupili Siemensove aparate, kot so recimo tomografi za odkrivanje raka. Podkupovali niso samo z denarjem, ampak tudi z darili, kot so ure, oblačila, kamere, celo nepremičnine.
-
1. 10. 2018 | Svet
Ena najstarejših življenjskih zavarovalnic v ZDA John Hancock je pred kratkim objavila, da bo ukinila klasične police za življenjska zavarovanja in prodajala samo še interaktivne police, ki ji bodo omogočale, da bo lahko prek elektronskih naprav in pametnih telefonov zbirala podatke, koliko zavarovanec telovadi in kako zdrav je. Prvo interaktivno polico so po poročanju Reutersa v tej zavarovalnici prodali leta 2015. Takšne police so že dobro uveljavljene v Južni Afriki in Veliki Britaniji.
-
27. 9. 2018 | Družba
Jalov boj proti pranju denarja
Narkokarteli, teroristi in voditelji držav denarja ne perejo več v finančnih oazah na Pacifiku, ampak v Evropi. Nadzorniki, bankirji in politiki na podlagi velikega števila primerov odkritja nezakonitega denarja v zadnjem času ugotavljajo, da nova pravila in ostrejši nadzor na svetovni ravni delujejo. Seznam držav, kjer perejo denar, ki ga objavlja organizacija OECD, je tako rekoč prazen. Toda to nikakor ne pomeni, da pranja denarja ni več.
-
26. 9. 2018 | Politika
Nov poskus omejevanja svobode medijev
Mediji v Avstriji se soočajo z novim poskusom omejevanja kritičnega poročanja, odkar je koalicijska partnerica v vladi desničarska svobodnjaška stranka (FPÖ). Ministrstvo za notranje zadeve na čelu katerega kot minister uraduje Herbert Kickl iz FPÖ je deželnim policijskim uradom poslalo elektronsko pošto v katerem jim naroča, naj z določenimi časopisi omejijo sodelovanje. V sporočilu ministrstvo omenja dnevnika Standard in Kurier ter tednik Falter, ki »zelo enostransko in negativno poročajo o ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji«.
-
25. 9. 2018 | Družba
Ko je novinar v službi propagande
Družba, ki dopušča, da jo zavaja sramoten tisk, se samo pomika proti suženjstvu, je leta 1951 v pogovoru za revijo Caliban o vlogi novinarstva ob izbruhu nasilja v Alžiriji dejal francoski pisatelj, intelektualec in novinar Albert Camus. Skupaj z novinarjem in intelektualcem Jeanom Danielom sta se takrat, ko so se Alžirci borili za osamosvojitev od Francije, soočala z napadi in obtožbami, ker nista slepo sledila nacionalistični propagandi Francije. Da ne ravnata v skladu s poklicnimi standardi, so ju obtoževali povprečni direktorji časopisov, katerih imen se danes nihče več ne spomni. Tudi kolegi novinarji, ki so bili zaslepljeni z ideologijo in zaradi tega niso bili sposobni videti, kaj se je dejansko dogajalo na ulicah, so ju napadali. Napadali so ju tudi slepi, fanatični bralci, ki niso spregledali, da so zaradi imperialističnega sovraštva postali zlobni ljudje.
-
24. 9. 2018 | Politika
Velika Britanija brez EU ni več velika
Britancem pol leta pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz EU (Brexit) postaja jasno, kako na debelo so jih tisti, ki so predlagali referendum o Brexitu, nalagali. Eden najglasnejših podpornikov referenduma evroskeptični evropski poslanec Nigel Farage ni le umolknil, ampak je izginil s političnega prizorišča. Tako mu ni treba ne razlagati svojih laži o velikih koristih, ki naj bi jih izstop iz EU prinesel britanskim podjetjem in gospodinjstvom, kot tudi sprejeti kakršno koli odgovornost zanje. Brexit je eden najbolj poučnih primerov, kam pripelje populizem in kako neodgovorni so dejansko politiki, ki ga uporabljajo.
-
20. 9. 2018 | Politika
Ima tudi Slovenija pogoje za nastanek avtoritarne države?
Ob pravih pogojih vsaka družba lahko obrne hrbet demokraciji, na podlagi lastnih izkušenj z dogajanjem na Poljskem v članku v The Atlantic Svarilo iz Evrope: Najhujše šele pride, opozarja Anne Applebaum, kolumnistka in profesorica na London School of Economics. V njem opisuje, kako se je spremenila družba, ki se je zbrala na novoletni zabavi, ki sta jo ob prelomu tisočletja s soprogom priredila na podeželju na Poljskem.
-
19. 9. 2018 | Politika
Službe, ki jih najdete čez cesto
Za to, da najdeš zaposlitev, je treba stopiti samo čez cesto, je pred dnevi na dnevu odprtih vrat v predsedniški palači 25-letnemu brezposelnemu vrtnarju zabrusil francoski predsednik Emmanuel Macron. Najti jo je mogoče v hotelih, kavarnah in restavracijah, v gradbeništvu, saj predsedniku povsod, kamor pride, tožijo, da iščejo ljudi. »Če bi stopil čez cesto, bi ti jo zagotovo našel,« je po poročanju France 24 dejal predsednik, ki mu je vrtnar potožil, da delodajalcem neuspešno pošilja življenjepis in prošnje.
-
18. 9. 2018 | Politika
Milijarder zaradi Trumpovih traparij zapustil republikance
Po obisku prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obama v Columbusu v Ohiu je milijarder Les Wexner sporočil, da izstopa iz republikanske stranke. »Ne bom podpiral teh traparij v republikanski stranki,« je najbogatejši donator v Ohiu pojasnil svoj izstop iz stranke. Hkrati je hvalil Obamo, poroča The Columbus Dispatch.
-
17. 9. 2018 | Družba
Zaposleni opravljajo malo potrebo v steklenice, ker se bojijo kazni, če bi šli na stranišče
Najbogatejši Zemljan po Forbesovi lestvici Jeff Bezos, katerega premoženje je ocenjeno na 160 milijard dolarjev, je ustanovil sklad za pomoč brezdomcem in za predšolske programe v revnih skupnosti v višini dveh milijard dolarjev. Ustanovitelj Amazona pravi, da gre za uvodna sredstva.
-
13. 9. 2018 | Družba
Zamolčane povezave zdravnika s farmacevtsko industrijo
Dr. José Baselga, eden vodilnih strokovnjakov za zdravljenje raka na dojki na svetu, ni razkril, da je v zadnjih letih od farmacevtskih družb prejel več milijonov dolarjev plačil. Teh plačil med drugim ni razkril ob objavi raziskovalnih člankov v prestižnih zdravstvenih publikacijah, kot sta The New England Journal of Medicine in Lancet.
-
12. 9. 2018 | Družba
V eni uri zasluži več kot 4 milijone, njegovi zaposleni pa prejemajo socialno pomoč
Novinarji spletnega portala Business Insider so zbrali podatke o zaslužkih 16 najbogatejših Američanov in izračunali, koliko zaslužijo na uro. Med njimi so poslovneži, lastniki in menedžerji tehnoloških velikanov, zvezdniki in športniki.
-
10. 9. 2018 | Politika
Glasneje kot Evropejci protestirajo proti odstopu ZDA od jedrskega sporazuma z Iranom, bolj je predsednik ZDA Donald Trump prepričan, da se je odločil prav. Evropejci se sicer lahko pritožijo zaradi prekrška, vendar stojijo na robu igrišča. Na Bližnjem vzhodu imajo malo vpliva. Rusi in Kitajci so sicer tudi med podpisniki jedrskega sporazuma z Iranom, a lahko neuradno pritrjujejo Trumpu, ker tudi oni niso navdušeni nad večstranskimi sporazumi. Zagotoviti si hočejo manevrski prostor, zato dajejo prednost dvostranskim sporazumom.
-
6. 9. 2018 | Družba
Švedi niso nič manj rasistični kot drugi Evropejci
Pred volitvami leta 2014 je takratni konservativni predsednik švedske vlade Frederik Reinfeldt svoje sodržavljane pozval, naj »odprejo svoja srca za tiste, ki trpijo«. Ta poziv je v švedski politični krajini v veliki meri naletel na odobravanje. Prijazna azilna politika je bila na Švedskem desetletja nekaj samoumevnega. Danes, štiri leta kasneje in pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, v razpravah prevladujejo povsem drugačni toni, piše der Standard.
-
5. 9. 2018 | Svet
Evropska komisija pri imenovanju Nemca Martina Selmayrja za generalnega sekretarja februarja letos ni pravilno uporabila pravil in s tem spodkopala zaupanje javnosti, je pokazala preiskava evropske varuhinje človekovih pravic Emily O’Reilly. Po poročanju Reutersa je kritizirala tudi »obrambne, izmikajoče se in včasih napadalne« odgovore na vprašanja medijev. Evropske komisarje je varuhinja kritizirala, ker se niso pritožili zaradi Junckerjevega ravnanja, ker je poskrbel, da je vodja njegovega kabineta postal najpomembnejši uradnik v evropski komisiji.
-
4. 9. 2018 | Družba
Sedanji sistem kapitalizma je na poti izumrtja
Kapitalizem, kakršnega poznamo, se približuje h koncu, ker ne služi dolgoročnim potrebam ljudi, ampak se osredotoča na kratkoročne dobičke, skupina raziskovalcev opozarja OZN. Gospodarska rast že desetletja temelji na porabi velikih količin poceni virov in energije, ko bodo ti pošli, se bo rast upočasnila, po poročanju New Zealand Herald. Znanstveniki finskega inštituta BIOS so ga pripravili za OZN in bo del poročila o globalnem trajnostnem razvoju, ki ga bo OZN objavila prihodnje leto.
-
3. 9. 2018 | Družba
»Barcelona ni na prodaj,« je pisalo na plakatu, ki ni bil prvi tovrstni plakat, ki ga je kolumnistka Guardiana Gaby Hinsliff opazila samo v eni uri, ko se je sprehajala po ulicah v starem delu mesta. To je povezano z ameriškim podjetjem Airbnb, prek katerega ljudje turistom oddajajo prenočišča. Gaby Hinsliff pojasnjuje, da je še iz stare šole, zato je bivala v hotelu, avtobus, s katerim se je peljala z letališča, pa je bil poln mladih družin, katerih člani so se pogovarjali, kje bodo dobili ključe od prenočišč, ki so jih najeli.
-
30. 8. 2018 | Družba
V spopadih po smrti 35-letnega Nemca kubanskega izvora v vzhodnonemškem mestu Chemnitz je bilo ranjenih 20 ljudi, med njimi tudi dva policista. Ovadbe so bile vložene proti 43 ljudem, 10 ljudi se mora zagovarjati zaradi prepovedanega Hitlerjevega pozdrava. Notranji minister dežele Saške Roland Wöller (CDU) po poročanju die Welt pravi, da to še niso dokončni podatki.
-
29. 8. 2018 | Svet
Zakaj je hči Stevea Jobsa posthumno odpustila svojemu očetu
Lisa Brennan-Jobs (40 let) je napisala knjigo s spomini na svojega slavnega očeta ustanovitelja Appla Stevea Jobsa. Ko ji je povedal, da računalnika Apple Lisa ni poimenoval po njej, to po njenih besedah ni bila kruta laž majhni deklici, ampak jo je tako učil, da se ne sme »okoriščati z njegovimi zaslugami«. Ko ji v sobo ni hotel montirati radiatorja, ni bil trdosrčen, ampak ji je tako privzgojil »sistem vrednot«. Ko ji je na smrtni postelji rekel, da smrdi »kot stranišče«, to po njenih besedah ni bila sovražna kritika, ampak ji je tako samo pokazal »odkritost«.
-
28. 8. 2018 | Svet
To ni kolumna o Donaldu Trumpu, tudi o Paulu Manafortu, Michaelu Cohenu ali Robertu Muellerju ne. Nikakor tudi ni o Rudolphu Giulianiju. To je kolumna o zadevah, katerim ne posvečamo pozornosti, pa bi jo morali, v Guardianu piše Moustafa Bayoumi, profesor angleščine na Brooklyn College univerze v New Yorku.
