Darja Kocbek
-
27. 8. 2018 | Svet
Bo kdo sploh odgovarjal za ločevanje otrok od staršev?
Skupina okrog dvajset uradnikov se od sredine julija vsak teden sestane na agenciji za carine in varovanje meja v Washingtonu. Iščejo rešitve, kaj bi administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa morala narediti potem, ko je propadla predsednikova politika ničelne tolerance do migrantov. Trump je z njo zahteval, da je treba kazensko preganjati vsakogar, ki protizakonito prestopi mejo ZDA. Na podlagi te zahteve so na meji od staršev ločili več kot 2500 otrok. Trump je s politiko ničelne tolerance želel spremeniti azilni sistem ZDA.
-
23. 8. 2018 | Svet
Bo Elon Musk uničil, kar je ustvaril?
Zvesti podporniki ga še vedno častijo. A ustanovitelj in prvi mož podjetja Tesla Elon Musk ne dobiva več pozitivnih velikih časopisnih naslovov, čeprav je v zadnjem času objavil kar nekaj novic o uspehih. Milijarder Musk je v težavah tudi zato, ker s svojimi sporočili, ki jih pošilja prek Twitterja ves čas povzroča ogorčenje. Ključna točka v pogovoru za New York Times je po oceni Alexa Daviesa v Wired bila njegova trditev, da se je pripravljen odpovedati položaju predsednika uprave podjetja Tesla.
-
21. 8. 2018 | Svet
Negotove oblike dela so rezultat odločitev podjetij in politikov
Ko se v šoli učimo o industrijski revoluciji, slišimo veliko o tovarnah, parnem stroju, morda o statvah. Učimo se, da so tehnološke inovacije prinesle družbene spremembe in so radikalno spremenile način dela. V sodobnem gospodarstvu na enak način obravnavamo pametne telefone, umetno inteligenco, aplikacije. Nezadržen razvoj tehnologije naj bi bil odgovoren za izginjanje tradicionalnih oblik dela, ukinjanje zaposlenih z redno plačo, ki jih nadomeščajo pogodbeni sodelavci, svetovalci in začasno zaposleni. To ni res, v New York Timesu piše Louis Hyman, izredni profesor na univerzi Cornell.
-
20. 8. 2018 | Svet
Kdor stavi na sankcije, mora vedeti, da se spušča v igro z negotovim izidom
Sankcije niso ne vojna ne mir, ampak vsakega nekaj. Zaradi tega jih je treba v mednarodni politiki uporabljati previdno, smiselno in z občutkom za pravo mero. Na prvi pogled ne povzročajo prelivanja krvi, videti so tudi stroškovno učinkovitejše kot oboroženi spopad. Toda njihove učinke je mogoče predvideti samo na začetku. Kdor stavi na sankcije, ne sme pozabiti na zakon nepredvidljivih posledic, v die Welt piše Michael Stürmer. Novice, ki jih v zadnjih tednih in dneh slišimo o Iranu in Turčiji, ponujajo celoten spekter dokazov, da so sankcije nevarne in je redko mogoče predvideti njihove posledice.
-
14. 8. 2018 | Svet
Vse več starejših Američanov je v bankrotu
Zniževanje pokojnin, rast izdatkov za zdravstvo, premalo prihrankov so signali, ki že nekaj let sporočajo, da Američani v starosti ne morejo več kot včasih pričakovati lagodnega življenja. Nova raziskava po poročanju New York Timesa je pokazala, da je danes delež 65-letnikov in starejših, ki so prisiljeni razglasiti osebni stečaj, tri krat večji kot leta 1991. Med vsemi Američani je dvig deleža tistih, ki bankrotirajo, še precej večji.
-
13. 8. 2018 | Svet
Diskriminacija žensk je še vedno globoko ukoreninjena v japonsko družbo
Vodstvo medicinske fakultete v Tokiu, ki je ena od najbolj prestižnih medicinskih fakultet na Japonskem, je priznalo, da so več kot deset let prirejali rezultate sprejemnih izpitov, da bi manj žensk izpolnilo pogoje za vpis in bi tako izobrazili več zdravnikov kot zdravnic. Na fakulteti so poročila medijev o teh manipulacijah najprej odločno zavračali, potem, ko so jih potrdili odvetniki, ki so sodelovali v preiskavi, pa so sporočili, da tega ne bi smeli početi, in zagotovili, da bodo naredili vse, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo.
-
13. 8. 2018 | Svet
Nemci bi znižali otroški dodatek za tujce
V Nemčiji se zaostruje razprava o otroškem dodatku za tujce. Glavni razlog za to je povečanje števila prejemnikov iz Vzhodne Evrope in Balkana. V nekaterih občinah so prepričani, da ljudje iz drugih držav namerno prihajajo v Nemčijo, ker si s tem zagotovijo bistveno višji otroški dodatek, kot da dobijo doma, poroča Die Welt. Nemčija želi problem reševati na ravni EU spremembo zakonodaje, pri evropski komisiji in v evropskem parlamentu v Bruslju pa za to nima podpore.
-
9. 8. 2018 | Svet
Iz prve roke o univerzalnem temeljnem dohodku
Finska bo konec leta zaključila projekt poskusne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Novinar Tuomas Muraja, ki v njem sodeluje kot prejemnik, je v Guardianu napisal, da je bilo najpogostejše vprašanje, ki so mu ga glede projekta postavili novinarji skoraj 70 medijev, kako je univerzalni temeljni dohodek spremenil njegovo življenje. »Moj odgovor je preprost. Ko govorimo o denarju, se mi življenje popolnoma nič ni spremenilo. Psihološki učinki tega poskusa pa so bili transformacijski. Po mojem mnenju je univerzalni temeljni dohodek veliko boljši od sistema denarnih nadomestil z zapletenimi obrazci, obveznimi usposabljanji in nesmiselnimi obveznostmi,« pojasnjuje Muraja. Pred izvajanjem testnega projekta univerzalni temeljni prihodek ljudje niso sprejeli manjših del, ker so se bali izgube nadomestila za brezposelnost in zapletenih postopkov za vnovično pridobitev.
-
8. 8. 2018 | Svet
Nato je zlata jama za ameriško vojaško industrijo
Predsednik ZDA Donald Trump je julija na vrhu v Bruslju od članic zavezništva Nato zahteval povečanje izdatkov za vojsko. Razlogi za to zdaj postajajo bolj jasni, na spletni strani Strategic Culture Foundation piše Brian Cloughley. Ta njegova zahteva nima nikakršne povezave z obrambo, saj je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg priznal, da »ne vidimo nikakršne preteče grožnje proti kateri koli članici zavezništva Nato« in Stockholm International Peace Research Institute je v svojem poročilu o vojaških izdatkih v letu 2017 navedel, da je Rusija s »66,3 milijarde dolarjev v letu 2017 namenila za vojsko za 20 odstotkov manj kot leta 2016«.
-
7. 8. 2018 | Kultura
Komunističen svet je svet, v katerem ljudje demokratično kontrolirajo bogastvo
Aktivist in glavni pevec skupine The Coup Boots Riley je s Sorry to Bother You stopil v svet filma, za katerega je sam napisal scenarij in ga režiral. Prikazuje zgodbo Cassiusa »Casha« Greena, mladega temnopoltega moškega, ki si je napredovanje v podjetju za telefonsko trženje zagotovil z uporabo »belskega glasu«. Istočasno, ko on napreduje, njegovi sodelavci zaradi nizkih plač in zato, ker nimajo nikakršnih bonitet, organizirajo sindikat. Takšno kolektivno ukrepanje je mogoče redko videti na filmskih platnih.
-
6. 8. 2018 | Svet
Koncerni prikažejo samo 17 odstotkov dobička, ki ga dejansko ustvarijo
Ko državam v proračunu zmanjka denarja, to takoj občutijo upokojenci, revni in javni uslužbenci v obliki zamrznitve ali znižanja pokojnin, socialnih podpor in plač. Nekatere vlade varčujejo še pri naložbah, dvignejo davke in prispevke, zlasti davek na dodano vrednost. To je bil glavni odziv vlad, tudi v Sloveniji, na finančno in gospodarsko krizo, ki je izbruhnila leta 2008.
-
2. 8. 2018 | Politika
Lahko Jeremy Corbyn reši evropsko levico?
Evropske socialdemokratske stranke se morajo upreti krčenju javnih izdatkov, če se ne bodo, bodo njihovi tradicionalni podporniki iz delavskega razreda podprli protipriseljensko skrajno desnico, svari vodja britanske opozicijske laburistične stranke Jeremy Corbyn. Na Danskem se je po poročanju Reutersa o tem pogovarjal z vodjo delavske stranke Lodewijkom Asscherjem. Ta stranka, ki je od leta 2012 do 2017 bila z Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) v vladi, ki je izvajala varčevalne ukrepe, je na lanskih parlamentarnih volitvah zbrala le 6 odstotkov glasov potem, ko jo je leta 2012 podprlo 25 odstotkov volivcev.
-
1. 8. 2018 | Politika
Kdo se boji nekdanjega Trumpovega stratega Bannona?
Če Steve Bannon, nekdanji politični strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ne bi obstajal, bi ga mediji morali ustvariti. In dejansko ga tudi so. Mediji v ZDA so ga imenovali za Trumpovega Razputina, edinega odgovornega za Trumpovo zmago na volitvah za 45. predsednika ZDA. Zdaj, ko je prek Atlantika priletel v Evropo, beremo poročila o njegovih »načrtih za ugrabitev skrajne desnice«. Predstava o zlobnem geniju, posebej na skrajni desnici, je vabljiva. Pomaga utelešati zlo. Namesto, da bi sprejeli, da so nacionalistične in populistične ideje normalen del družbe, je njihov uspeh predstavljen kot rezultat zahrbtne spletke, ki si jo je izmislil politični idejni vodja in v kateri karizmatični vodja zapelje naivno ljudstvo, v Guardianu piše Cas Mudde.
-
31. 7. 2018 | Svet
Velika neenakost škoduje vsem, tudi tistim na vrhu
ZDA veljajo za deželo priložnosti, saj naj bi si tam lahko vsakdo, ki je pripravljen trdo delati, izboljšal življenje. Od 70. let prejšnjega stoletja to ne velja več, v Forbesu piše Drew Hansen. Družbena mobilnost v ZDA je nizka. V 40. letih prejšnjega stoletja je 90 odstotkov otrok lahko upalo, da bodo zaslužili več kot njihovi starši. Danes je možnost za to enaka sreči pri metanju kovanca. Običajno je postalo, da nekdo začne in konča kariero v enaki dohodkovni skupini.
-
30. 7. 2018 | Družba
Oblike zbiranja podatkov (mikrofoni, videokamere, televizijski zasloni, ki nas gledajo), ki jih v svoji knjigi 1984 navaja George Orwell, niso nič v primerjavi s tem, kar imamo danes. Tako je žvižgač Edward Snowden opisal današnji sistem vladnega nadzora državljanov. Imel je prav, na portalu Aeon piše Henry Cowles, docent za področje zgodovine na univerzi Michigan.
-
26. 7. 2018 | Svet
Bogati demokrati blokirajo Sandersa, ker jih moti demokratični socializem
V ameriški demokratski stranki se zaostrujejo odnosi med progresivnim krilom, ki ga vodi senator Bernie Sanders, ter novimi (tudi sredinskimi, zmernimi) demokrati. Slednji so po poročanju NBC News v Ohiu začeli akcijo za ustavitev vzpona progresivnih kandidatov, ki ga je pospešila zmaga Alexandrie Ocasio-Cortez na preliminarnih kongresnih volitvah stranke v New Yorku.
-
24. 7. 2018 | Svet
Ko si predsednik podredi tudi državno gledališče
Skoraj 70 let so se na odrih turškega državnega gledališča Turkish State Theatres usposabljali najboljši turški igralci in igralke, občinstvu pa je zagotavljalo dostopne gledališke, plesne in operne predstave. Če so politiki skušali vplivati na njegovo produkcijo (skušali prepovedati kakšno sceno ali zahtevali umik katerega od avtorjev), je organizacija to lahko zavrnila, ker jo je zakon ščitil pred kakršnim koli pregonom.
-
23. 7. 2018 | Svet
Rusija ni več med največjimi upnicami ZDA
Rusija ni več med največjimi upnicami ZDA. Konec marca je imela še v lasti nekaj manj kot 100 milijard dolarjev obveznic, s katerimi se zadolžujejo ZDA, konec maja pa samo še 14,9 milijarde dolarjev, poroča Financial Times. Rusija je ameriške obveznice začela pospešeno prodajati potem, ko so ZDA aprila uvedle sankcije proti Moskvi. Večino jih je prodala v vsega dveh mesecih.
-
19. 7. 2018 | Družba
Izraz »evropska rešitev« bi lahko postal beseda leta. V nobeni razpravi o ustreznem ravnanju z begunci ne manjka. Hkrati je neuresničljiva želja, ker so interesi članic EU preveč različni. Na eni strani so države, ki so tradicionalno odprte za priseljevanje tujcev, na drugi strani pa tiste, v katerih živi izredno malo tujcev in tega nočejo spremeniti.
-
18. 7. 2018 | Svet
Nemci zavirajo izplačilo zadnjega obroka pomoči Grčiji
Grčija bo še morala počakati na izplačilo zadnjega obroka pomoči v višini 15 milijard evrov. Zavoro je potegnila Nemčija, ki se je prejšnji teden hvalila, da je do zdaj z obrestmi za kredit, ki ga je dala Grkom, zaslužila 1,3 milijarde evrov. Razlog za nemško zavoro je davek na dodano vrednost. Grška vlada je obljubila, da bo pred zaklučkom reševalnega programa dvignila davek na dodano vrednost (DDV) na vzhodnoegejskih otokih s sedanjih 17 na 24 odstotkov, kolikor znaša na celini. Zdaj pa se je odločila, da ga bo zaradi bremena z begunci vsaj še do konca leta ohranila na sedanji ravni, zaradi česar se bo v državni proračun nateklo 28 milijonov evrov manj.
-
16. 7. 2018 | Družba
Kaj se lahko levica nauči od navdušenja nad nogometom
Včeraj je v finalu svetovnega prvenstva v nogometu Francija premagala Hrvaško. Včasih je bila Hrvaška znana kot del nekdanje socialistične Jugoslavije, danes je znana po turizmu ali nogometu, v Guardianu piše hrvaški filozof Srećko Horvat.
-
16. 7. 2018 | Svet
Kitajska napoveduje nove naložbe v Evropi
Potem ko je ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer potrdil, da država pripravlja seznam dodatnih kitajskih dobrin, na uvoz katerih bi ZDA kmalu lahko uvedle 10-odstotne carine, je Kitajska napovedala okrepitev naložb v Evropi.
-
11. 7. 2018 | Svet
Francoski predsednik Emmanuel Macron po svetu prejema pohvale za svoje strastno zagovarjanje povojnega liberalnega reda in obsodbe naraščanja avtoritarizma in nacionalizma. V govoru v Evropskem parlamentu (EP) je politične razlike, ki smo jim priča v Evropi, primerjal z »državljansko vojno« in obljubil, da nikoli ne bo podpiral avtoritarnih voditeljev, s čimer je mislil na zniževanje standardov demokracije na Madžarskem in Poljskem. Potem je odpotoval v Washington, kjer je v kongresu zatrdil, da se je treba boriti za demokracijo, pa ohraniti in okrepiti liberalni mednarodni red, ki so ga ZDA pomagale vzpostaviti. V praksi pa je njegov odnos do demokracije pogosto v nasprotju z njegovo plemenito retoriko, na portalu Inequality piše Juliette Legendre, raziskovalka na Inštitutu za politične študije.
-
10. 7. 2018 | Družba
Izkoriščani delavci potrebujejo sindikat
Ustanovitelj spletnega trgovca Amazon Jeff Bezos je s premoženjem 140 milijard dolarjev najbogatejši človek na svetu. Do tega premoženja je prišel na račun zaposlenih. Da bi tudi oni lahko enako kot Bezos želi sadove od svojega dela, potrebujejo sindikat, v Guardianu piše Michael Sainato.
-
9. 7. 2018 | Družba
Kako je javni interes postal grda beseda
Specializacija ni posledica tega, da prinaša širšo korist za družbo, ampak tega, ker omogoča ustvarjanje dobičkov. Namesto, da bi znanost in izobraževanje določala, kakšna bi morala biti ekonomija, ekonomija določa, kakšna naj bosta znanost in izobraževanje. Najslabše je, da se ljudem, ki si ne morejo več zamisliti drugačnega sveta, prodaja propaganda, da živijo v »najboljšem od vseh svetov«, je za portal H-Alter povedal Antonio Šiber, znanstveni svetnik na inštitutu za fiziko v Zagrebu.
-
4. 7. 2018 | Svet
Facebook ni edini problem Silicijeve doline
Družba Facebook je v zadnjih mesecih tarča kritik zaradi zbiranja in posredovanja osebnih podatkov svojih uporabnikov. Preiskava podjetja, ki je posledica teh kritik, je zelo upravičena, vendar pa preostalim tehnološkim podjetjem v Silicijevi dolini ne gre gledati skozi prste, v New York Timesu piše Dipayan Ghosh, svetovalec administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame za tehnologijo in ekonomijo ter nekdanji svetovalec Facebooka za zasebnost in javnost.
-
3. 7. 2018 | Svet
Nova zvezda demokratske stranke prihaja iz delavskega razreda
V ZDA imajo novo politično zvezdo. To je 28-letna Alexandria Ocasio-Cortez, ki je na preliminarnih kongresnih volitvah demokratske stranke v New Yorku premagala dolgoletnega kongresnika Josepha Crowleyja. Še pred letom dni je po poročanju Guardiana mešala koktejle v baru Flats Fix na Manhattnu. V predvolilnem oglasu pravi, da ženske, kot je ona, običajno ne kandidirajo. Sama ni le kandidirala, ampak tudi zmagala.
-
28. 6. 2018 | Družba
Novinarji javne televizije ne bodo smeli več kritizirati vlade ali se politično izražati
Avstrijska javna RTV ORF je že vseskozi trn v peti desničarske svobodnjaške stranke (FPO). Zdaj, ko je vladna stranka, skupaj z desnosredinsko ljudsko stranko kanclerja Sebastiana Kurza (OVP) pripravlja novo uredbo, s katero namerava novinarjem javne RTV ORF prepovedati izražanje političnih stališč, predvsem pa kritiziranje vlade. Sledi torej orbanizacije javne televizije.
-
27. 6. 2018 | Družba
Prepoved oddaje stanovanj turistom
V bavarski prestolnici München zelo primanjkuje stanovanj. Za mestno upravo zato »ni sprejemljivo«, da bi jih oddajali turistom. V boju proti pomanjkanju stanovanj nameravajo vzeti pod drobnogled spletne platforme, kot je Airbnb, poroča die Welt.
-
25. 6. 2018 | Politika
Otroke od staršev so ločevali le najhujši diktatorji sodobnega časa
Dogajanje na meji med ZDA in Mehiko, kjer Američani staršem beguncem iz naročja jemljejo otroke in jih dajejo v rejništvo ali v taborišča, Yoko Verdoner spravljajo v jok, ker ve, kaj preživljajo in kakšni problemi in trpljenje jih čaka do konca življenja. Tudi njo so skupaj s sorojencema ločili od staršev. Kot piše v Guardianu, so njeni starši bili Judje, ki so živeli na Nizozemskem. Leta 1942, ko so to državo okupirali nacisti, so Judje svoje otroke poskrili pri rejniških družinah. Te rejniške družine, ki so tvegale, da jih bodo nacisti, če jih kdo izda, pozaprli in pobili, so te otroke ščitile, imele rade. Danes so zelo srečni, da so preživeli vojno in da je bilo zanje dobro poskrbljeno.
