Darja Kocbek
-
21. 6. 2018 | Politika
Ni mogoče graditi zaporov za dojenčke. Ni mogoče ločevati otrok od mater in očetov. Ni mogoče uporabljati moči ameriške vlade za vzpostavitev in nadzor programa za zlorabo otrok s podporo države. Ni mogoče imeti sistema, kjer sta proces in možnost za vnovično združitev nejasna in morda nesmiselna. Ničesar od tega ni mogoče narediti in pričakovati, da pošteni ljudje ne bi dvignili glasu in se uprli, v New York Timesu piše Charles M. Blow.
-
20. 6. 2018 | Družba
Politika zaprtja pristanišč za migrante je kriminalna propaganda
»Nikoli nisem imel večje potrebe da spregovorim. Nikoli nisem imel večje potrebe, da pojasnim, zakaj tej italijanski vladi ni mogoče dovoliti, da preživi. Še preden je začela delati, je naredila toliko nepopravljive škode,« je svoj komentar v Guardianu začel avtor knjige Gomora Roberto Saviano.
-
19. 6. 2018 | Svet
Angela Merkel si ne želi (še enega) spora zaradi Grčije
Ministri za finance iz držav z evrom bodo na zasedanju v četrtek obravnavali pogoje, pod katerimi bo grška vlada lahko zaključila tretji program mednarodne pomoči. Vlada Aleksisa Ciprasa zahteva odpis dela dolga in plačilo v višini 15 milijard evrov, da bodo finančni trgi lahko bolj zaupali, da Grčija zdaj lahko stoji na lastnih nogah. To bo glavna tema pogovorov do četrtka, saj nekateri svarijo, da Grčiji grozi četrti finančni zlom, če dogovora o odpisu dolga ne bo, poroča Guardian.
-
18. 6. 2018 | Svet
Protibegunska os po zgledu zavezništva nacistične Nemčije
Avstrijska vlada pred prevzemom polletnega predsedovanja svetu EU s prvim julijem predlaga vedno nove ukrepe proti beguncem. Zadnji tak ukrep je predlog kanclerja Sebastiana Kurza za vzpostavitev protibegunske »osi voljnih« med Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
-
14. 6. 2018 | Družba
Katera država v Evropi najbolje ščiti pravice LGBTQ+ skupnosti?
Nevladna organizacija ILGA-Europe vsako leto objavi »mavrični indeks«, s katerim primerja pravice populacije LGBTQ+ v evropskih državah. Države razvršča na podlagi zakonodaje in politike. Visoko uvrsti države, ki prepovedujejo diskriminacijo istospolno usmerjenih in transseksualcev, priznavajo istospolne poroke, kaznujejo »sovražna kazniva dejanja« vključno s sovražnim govorom, ljudem omogočajo, da si lahko izberejo kateri koli spol, podeljujejo pravico do zaščite beguncem iz homofobnih držav. Med 49 državami je tokrat največ točk zbrala Malta.
-
13. 6. 2018 | Politika
Volivci ne nagrajujejo sredinskih strank, ki stavijo na protimigracijski populizem
Evropska komisija v sklopu dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 predlaga skoraj trikratno povečanje financiranja za migracije in upravljanje meja na 34,9 milijarde evrov. Predlog komisije je odziv na povečane izzive na področju migracij, mobilnosti in varnosti, pri čemer so prožnejši instrumenti financiranja za obravnavo nepredvidenih migracijskih dogodkov in varovanje meja v središču novega proračuna, piše v sporočilu komisije.
-
12. 6. 2018 | Družba
Kdo so moški, ki za to, da nimajo spolnih odnosov, krivijo ženske in druge moške?
Alek Minassian, ki je aprila v Torontu v Kanadi s kombijem zapeljal v množico ljudi na pločniku, je pred tem na Facebooku napisal, da se je upor incelov končno začel. Incel je kratica za »neprostovoljni celibat«. Leta 1993 jo je skovala cisspolna ženska (oseba, ki doživlja ujemanje med lastnim doživljanjem spolne identitete in spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu), da bi opisala svoj občutek osamljenosti in se povezala z drugimi, ki čutijo enako. Zdaj je incel gibanje moških na družbenih omrežjih, ki za to, da nimajo spolnih odnosov, krivijo ženske. Inceli se pogovarjajo, da je treba uničiti feminizem in pogosto načrtujejo nasilna dejanja proti ženskam vključno s posilstvom.
-
11. 6. 2018 | Svet
Izkoriščanje zaposlenih v zabaviščnem parku
Senator Bernard Sanders, ki se je leta 2016 potegoval za kandidaturo demokratske stranke za predsednika ZDA, je pred kratkim obiskal zabaviščni park Disneylandu v Anaheimu v Kaliforniji. Tja ni odpeljal vnukov gledat Racmana Jake in Miki Miške. Udeležil se je protesta 2000 zaposlenih, ki jih izjemno močna in bogata korporacija Disney brezobzirno izkorišča. Protest je organiziralo več sindikatov, v Guardianu piše Sanders.
-
6. 6. 2018 | Politika
Zaradi Janše se je Slovenija znašla na naslovnici časnika The New York Times
Z zmago na nedeljskih parlamentarnih volitvah je trdorokec Janez Janša pripeljal do oblasti desničarski populizem v še eni evropski državi. Za to se lahko zahvali tudi predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu, ki ga je med kampanjo podprl in opozarjal, da se bo na volitvah odločalo o »preživetju slovenskega naroda«, poroča New York Times. Orban je postal junak skrajne desnice s svojimi odkritimi napadi na liberalno demokracijo. Enako kot njegova osebna podpora je pomembna podpora njegovih prijateljev.
-
5. 6. 2018 | Politika
Močne vlade svojo notranjo politiko podrejajo zunanji politiki. Šibke države počnejo obratno: njihova notranja politika obvladuje zunanjo politiko. Priprave avstrijske vlade na predsedovanje svetu EU v drugi polovici letošnjega leta kažejo, da notranja politika obvladuje zunanjo, na portalu Euractiv piše avtorica in novinarka Barbara Toth.
-
4. 6. 2018 | Politika
EU čaka soočenje z različnimi tipi populistov
S prisego nove italijanske vlade pod vodstvom Giuseppeja Conteja se bo območje z evrom prvič po njegovi vzpostavitvi leta 1999 soočilo z vlado v eni od glavnih članic, ki odločno nasprotuje mnogim njegovim pravilom in politikam. Vodja Severne lige Matteo Salvini se je uklonil zahtevi, da ne more biti minister za gospodarstvo nekdo, ki javno zagovarja izstop Italije in območja evra, še vedno pa skupaj z vodjo Gibanja petih zvezd Luigijem Di Maiom odločno vztraja pri spremembi gospodarskih pogodb EU ter odpravi politike varčevanja. V Bruslju, Berlinu in Frankfurtu temu odločno nasprotujejo. John Cassidy v New Yorkerju piše, da za zdaj ni videti, da bi katera stran bila pripravljena od svojih stališč odstopiti.
-
31. 5. 2018 | Politika
Desničarski podkancler bi ukinil eno od temeljnih svoboščin EU
Avstrijski podkancler in vodja desničarske svobodnjaške stranke Heinz-Christian Strache zahteva reformo zakonodaje EU, ki vsakemu državljanu v EU omogoča, da lahko živi in dela v kateri koli državi članici. Ta pravica ima po njegovih besedah tudi negativno plat, saj na primer na trgu dela vodi do spodrivanja. Tako imamo ljudi, »ki so dobro kvalificirani in veliko zaslužijo, pa so porinjeni v brezposelnost, ker jih nadomesti ugodnejša delovna sila,« je po poročanju die Zeit dejal Strache.
-
30. 5. 2018 | Svet
Papež, ki povzroča »teološko anarhijo«
»Kličejo me heretik«, niso besede, za katere bi pričakovali, da bi jih izrekel poglavar rimskokatoliške cerkve. Papež Frančišek jih je v začetku leta izrekel skupini jezuitov v Čilu in z njimi priznal pritisk arhaičnih konservativcev v Vatikanu. Moti jih njegova odprtost do muslimanskih migrantov, skrb za okolje, manj strogo stališče glede ločitve, zunajzakonskih skupnosti in LGBT+ populacije. Nasprotovanje konservativcev papežu je postalo tako hudo, da nekateri svetovalci Frančiška opozarjajo, naj bo bolj previden, da v cerkvi ne bo prišlo do »šizma«, na portalu Politico piše Hannah Roberts.
-
28. 5. 2018 | Družba
Ljudje z nizkimi prihodki nimajo nič od rasti
Od gospodarske rasti v Nemčiji nimajo koristi vsi prebivalci, je pokazala študija nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW). Med letoma 1991 in 2015 se je realni prihodek, ki ga ima na voljo Nemec, v povprečju povečal za 15 odstotkov. A ta rast ni bila za vse skupine prebivalcev enaka. Desetim odstotkom ljudi, ki prejemajo najnižje plače in imajo na mesec na voljo 640 evrov, se razpoložljivi neto prihodek v tem obdobju ni povečal, ampak znižal. Ljudje, ki imajo najvišje plače, pa so imeli leta 2015 na voljo za 30 odstotkov več prihodka kot leta 1991.
-
24. 5. 2018 | Svet
Ko evropski državljani na dom dobijo brošuro z nasveti za ravnanje v vojni
Švedska vlada je začela prvič po pol stoletja vsem 4,8 milijona gospodinjstvom v državi pošiljati brošure z navodili, kako ravnati v primeru vojne. V brošuri so informacije, kako si lahko v primeru krize ali vojne zagotovijo hrano, vodo in ogrevanje, kaj pomenijo zvoki siren, kje so zaklonišča in kako lahko pomagajo pri obrambi Švedske, poroča Guardian.
-
23. 5. 2018 | Svet
Prihaja nov sistem zadolževanja držav z evrom
Evropska komisija namerava predlagati, da bi banke lahko v prihodnje združile obveznice, s katerimi se zadolžujejo države z evrom, in jih vlagateljem ponudile v odkup kot nov finančni produkt, ki bi se imenoval Sovereign Bond-Backed Securities (SBBS). Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis namerava po poročanju die Welt v četrtek predstaviti predlog nove uredbe, ki naj bi bila zakonska podlaga za oblikovanje tega novega izvedenega finančnega instrumenta.
-
21. 5. 2018 | Politika
Ne sme biti skrivnost, kako ministri odločajo v Bruslju
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly ugotavlja, da je eden od razlogov za to, da je Bruselj kriv za težave Evrope tudi netransparentni način dela sveta EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Zaradi tega od njega zahteva, da mora svoj način dela spremeniti tako, da bodo državljani vedeli, kaj v njihovem imenu počnejo ministri njihovih držav članic. Zdaj so namreč prepričani, da odločitve, ki jih v Bruslju dejansko sprejemajo člani vlad držav članic, sprejemajo evropski birokrati.
-
17. 5. 2018 | Politika
Tudi politikom je lahko v gospodarstvu mehko postlano
Nekdanji nemški zunanji in gospodarski minister ter podkancler Sigmar Gabriel je bil imenovan za direktorja v družbi Siemens Alstom. Gabriel obljublja, da bo dosledno spoštoval nov zakon, po katerem se nekdanji člani vlade ne smejo zaposliti v zasebnih podjetjih vsaj eno leto po koncu mandata.
-
16. 5. 2018 | Svet
Lahko politični sistem res ogrozi le huda gospodarska kriza?
Mnogi Nemci se ne spomnijo radi na propad Weimarske republike v začetku 30. let prejšnjega stoletja in vzpon nacizma. Ti dogodki bi morali biti zgodovinsko opozorilo tudi v drugih državah, kjer je demokracija vse bolj pod pritiskom in se vse bolj krepi avtoritarizem, na strani Project Syndicate opozarja profesor Harold James. Gospodarski šoki, kot so inflacijska spirala, depresije in bančne krize, so povsod in vedno izziv za vlade. Zaradi gospodarske negotovosti in stisk so ljudje prepričani, da mora biti vsaka druga vlada boljša od obstoječe. To ni očiten nauk le iz časov Weimarske republike, takšni so tudi zaključki številnih raziskav o gospodarski logiki demokracije.
-
14. 5. 2018 | Družba
Verodostojnosti si mediji ne morejo kupiti
Boj za vpliv na javno mnenje je v času svetovnega spleta postal manj pregleden. Do iznajdbe spleta so imeli mediji na tem področju nesporno v rokah skoraj vse niti. Zdaj prihajajo na trg novi ponudniki, med njimi so tudi tisti, ki menijo, da so jih klasični mediji slabo obravnavali. Nove tehnologije jim omogočajo, da lahko sami hitro in učinkovito pa tudi z relativno nizkimi stroški širijo svoje sporočila, v Neue Zürcher Zeitung piše Rainer Stadler.
-
9. 5. 2018 | Družba
Je čaščenje inteligence, ki nas bo nadzirala, res edina pot do odrešitve?
Umetna inteligenca je postala tako vseprisotna, da jo redko opazimo. Samoumevno je, da nam Siri organizira zmenke in Facebook označuje naše fotografije in spodkopava našo demokracijo. Računalnike uporabljamo za izbiro naložb, prevajanje, diagnozo raka. Logaritmi pišejo glasbo, slikajo, se šalijo, pišejo nove scenarije za Kremenčkove. Kaj še ostane ljudem, sprašuje The New Yorker.
-
8. 5. 2018 | Politika
Podnebna politika po nareku industrije fosilnih goriv
Evropski politiki in funkcionarji ne izpustijo nobene priložnosti za hvalo, kako je EU vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Te hvale precej zbledijo ob pravkar objavljenem poročilu o vplivu industrije fosilnih goriv na odločanje o podnebni zakonodaji v 13 državah članicah med katerimi ni Slovenije. Raziskavo je naročila politična skupina Zelenih v evropskem parlamentu kot odgovor na obtožbe, da Evropska unija in njene države članice zavračajo konstruktivno sodelovanje z vladami tretjih držav, ki predlagajo sprejem ukrepov za preprečevanje konflikta interesov pri okvirni konvenciji OZN o podnebnih spremembah (UNFCCC).
-
7. 5. 2018 | Družba
Ukiniti je treba neprostovoljno brezposelnost
Prišel je čas, ko mora država s politiko »zagotovljene službe« poskrbeti za odpravo neprostovoljne brezposelnosti. V ZDA to zdaj zahtevajo napredni politiki, med katerimi je senator demokratske stranke Bernard Sanders. To je po besedah uredništva časopisa Guardian dobrodošla vrnitev politike dela, ki smo jo v razvitih gospodarstvih predolgo pogrešali. Ta ideja ima tudi podporo Američanov, saj ankete kažejo, da jo podpira polovica vprašanih, kar je nenavadno, saj je po uradnih statistikah stopnja brezposelnosti v ZDA zdaj nizka.
-
3. 5. 2018 | Svet
Naslednja finančna kriza bo še hujša od tiste pred desetletjem
Janet Yellen je letos s položaja guvernerke ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) odšla v službo na Brookings Institution, možganski trust v Washingtonu. Bogato služi tudi s predavanji za finančno in gospodarsko elito. Tako je stopila v čevlje svojega predhodnika Bena Bernankeja. Tudi on po odhodu s položaja guvernerja FED nadaljuje kariero z odlično plačanimi predavanji, na portalu Truthdig opozarja preiskovalna novinarka Nomi Prins.
-
27. 4. 2018 | Politika
Tradicionalne politične stranke so orodje najbogatejših
Eric London na spletni strani World Socialist Web Site izpostavlja, da nova študija Thomasa Pikettyja Brahmin Left vs. Merchant Right: Rising Inequality and the Changing Structure of Political Conflict kaže, da »demokratične« politične sisteme v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji obvladujejo oligarhije. Prav tako iz nje izhaja, da so vse velike stranke orodje super bogatih, po naročilu katerih manipulirajo z ljudmi in dušijo upor od spodaj. Demokratska stranka v ZDA, laburisti v Veliki Britaniji in socialisti v Franciji so postale stranke pomembnega dela vladajočih elit. Drugih strank, kot so nemški socialni demokrati (SPD), socialisti v Španiji ali demokrati v Italiji, Piketty ne omenja poimensko, a zanje je mogoče reči enako.
-
24. 4. 2018 | Svet
Novi evropski uredbi o varstvu podatkov ne gre prehitro peti hvalnic
Nova evropska uredb o varstvu osebnih podatkov, ki se bo začela uporabljati 25. maja, je precejšen napredek, ne bo pa preprečila zlorabe podatkov. Od nje ne gre pričakovati preveč, četudi bodo njeni standardi hitro postali globalni. Mnoge uveljavljene prakse zbiranja podatkov vključno z zelo razširjenim zbiranjem osebnih podatkov uporabnikov spleta, se bodo po 25. maju nadaljevale. Visoki standardi bodo ovira za vse razen nadnacionalke, ki imajo ogromno denarja, na portalu Politico piše Mark Scott.
-
23. 4. 2018 | Svet
Finančna industrija si v Bruslju sama piše zakone
Tretjina visokih uradnikov na direktoratu Evropske komisije, ki je pristojen za banke in finančni sektor (FISMA), je v obdobju po finančni krizi prišla iz finančne industrije oziroma je tja odšla z Evropske komisije, v novem poročilu ugotavlja nevladna organizacija Corporate Europe Observatory. Za te ljudi je težko reči, da delajo v interesu običajnih državljanov EU. Ob teh podatkih ni čudno, da v zakonodaji EU, ki je bila sprejeta po izbruhu finančne krize, postopno odstranjujejo še tistih nekaj prej šibkih kot močnih verig za priklenitev bank in finančnih družb, da bi jim onemogočili posle, s katerimi so povzročile finančno krizo.
-
18. 4. 2018 | Družba
Evropske vrednote bi morale veljati za vse enako
V Nemčiji je bil za zapahi človek, s katerim se bo Evropa morala še nekaj časa ukvarjati. Predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta lahko obravnavamo kot borca za svobodo, žrtev španskega sodstva ali voditelja. Njegov primer je mogoče rešiti le politično, po pravni poti ni rešljiv. Vlada v Berlinu se kljub temu obnaša, kot da s primerom Puigdemont nima nič, odločitev o njegovi izročitvi Španiji prepušča sodiščem. Vodilna sila v Evropi ne vodi, ampak se temu izogiba. V klubu tistih, ki se izogibajo, namesto, da bi vodile, so vse članice EU in tudi bruseljska evropska komisija.
-
17. 4. 2018 | Svet
Pariz in Berlin nista več zaveznika
Francosko-nemški medeni tedni so se končali. V začetku leta sta se nemška kanclerka in predsednica krščanskih demokratov (CDU) Angela Merkel in nekdanji predsednik nemške socialdemokratske stranke (SDP) dogovorila, da bo Nemčija sodelovala v pomembnem dialogu o reformi območja z evrom, ki jo predlaga francoski predsednik Emmanuel Macron. Kasneje se je izkazalo, da to ni bil načrt SPD, ampak Martina Schulza osebno. Odkar je februarja moral zapustiti položaj predsednika stranke, SPD ta projekt ne zanima več, v Financial Timesu piše Wolfgang Münchau.
-
16. 4. 2018 | Politika
Vrnili smo se v čase pred padcem berlinskega zidu
Vrnili smo se v čase pred padcem berlinskega zidu, v čase hladne vojne. Predsednik ZDA Donald Trump je v sporu s Kitajsko zaradi trgovine in Rusijo zaradi Sirije. Ob tem se odnosi med Moskvo in Kitajsko krepijo, v Guardianu piše Larry Elliott.
