Ivo Vajgl, evropski poslanec

Nekdanji slovenski veleposlanik, vodja slovenske misije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, svetovalec predsednika Drnovška za zunanje zadeve, minister za zunanje zadeve, poslanec državnega zbora  in nova moča dtranke upokojencev nadaljuje delo v Evropskem parlamentu. Tudi zaradi izkušenj se bo priključil odboru za zunanjo politiko. Slišan pa bo poskušal biti tudi v odboru za zaposlovanje in socialno politiko. Več>> Več

Schulz začasno vodi socialne demokrate, Verhofstadt ostaja na čelu liberalcev

Politična skupina socialdemokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je po evropskih volitvah na svoje čelo izvolila dosedanjega predsednika parlamenta Martina Schulza. Obstaja pa možnost, da bo ta položaj zasedal le začasno, saj si po lastnih besedah želi postati podpredsednik Evropske komisije. Na nedavnih evropskih volitvah je bil namreč vodilni kandidat evropskih socialdemokratov za položaj predsednika Evropske komisije. Več

»Trgovina« za podporo Junckerju

Če naj Juncker postane novi predsednik Komisije, mora le še podpreti italijanskega premierja Renzija, ki si želi, da bi države članice imele na voljo več časa za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev in dolgov in več možnosti financiranja javnih projektov za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Več >> Več

Igor Šoltes, evropski poslanec

Vodenje računskega sodišča je že davno za njim, še pa bo ostal dejaven na področjih, s katerimi se je ubadal že kot prvi revizor.  Želi si sodelovati v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in v odboru za proračunski nadzor. Meni, da je Srbija za Slovenijo strsteškega pomena, zato si bo prizadeval postati član Delegaciji Evropske unije v Republiki Srbiji. Več>> Več

Visok položaj za Schulza je cena socialnih demokratov

Več kot jasno je, da je potrebno sodelovanje med Evropsko ljudsko stranko (EPP) in socialnimi demokrati, če nobena noče biti odvisna od sodelovanja s skrajnimi strankami. To pomeni, da sta Jean-Claude Juncker in Martin Schulz naravna kandidata za zasebno visokih evropskih položajev, za sodelovanje v Timu za Evropo, je avstrijski socialdemokratski kancler Werner Faymann dejal za Die Welt. Faymann je prvi socialdemokratski voditelj članice EU, ki je javno povedal, da socialni demokrati za podporo Junckerju zahtevajo visoko funkcijo za Martina Schulza, ki so ga ponujali volivcem kot svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. Več

Tanja Fajon, evropska poslanka

Tanja Fajon bo v drugem evroposlanskem mandatu poskušala nadaljevati delo v odborih za človekove pravice, notranje zadeve in pravosodje, zunanje zadeve ter v odboru za promet. Še bo ostala v delegaciji za Zahodni Balkan in si prizadevala za svobodne medije. Želi si tudi vidnejših funkcij znotraj politične skupine evropskih socialdemokratov. Več>> Več

Odbori, ključni del predstavniške demokracije

Delo vsakega parlamenta temelji na delu parlamentarnih odbor. V Evropskem parlamentu ni nič drugače. Ko bodo 1. julija novoizvoljeni evropski poslanci začeli z delom, se bodo najprej morali razvrstiti v odbore. Odločitev, v katerem bodo opravljali delo, bo tudi odločitev, katerim temam bodo v času mandata posvetili največ pozornosti. Več>> Več

Franc Bogovič, evropski poslanec

Novoizvoljeni evropski poslanec se bo zavzemal za bolj trajnostno pridelavo in potrošnjo, za varovanje čistih voda, za prehod na gospodarstvo z bolj učinkovito rabo virov, se boril proti podnebnim spremembam ter za razvoj in zagotovitev trajnostnega kmetijstva skozi subvencije. Več >> Več

Nasprotovanja Junckerju: v spitzenkandidate so dejansko privolili evropski voditelji

Upoštevajoč Lizbonsko pogodbo, v kateri piše, da mora Evropski svet, ko bo Evropskemu parlamentu v potrditev predlagal novega predsednika Evropske komisije, upoštevati evropske volitve, so evropske stranke predlagale svoje kandidate za predsednika. »Spitzenkandidat« stranke, ki bi na volitvah prejela največ glasov, bi postal novi vodja evropske vlade. Čeprav se zdaj zapleta, saj voditelji temu dogovoru parlamentarcev oporekajo, so na to »igro« dejansko pristali sami. Več >> Več

Grožnja iz EP: Če Juncker ne bo predsednik, tvegamo krizo

V Evropskem parlamentu se oblikuje jasna večina v podporo Jeanu-Claudu Junckerju za predsednika Evropske komisije. Če ne bo predsednik, tvegamo institucionalno krizo, je opozoril vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke Manfred Weber po posvetovanjih s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Več

Politično skupino združene levice bo vodila Gabi Zimmer

Politično skupino za nov sklic Evropskega parlamenta je že oblikovala tudi Združena levica (GUE/NGL). Vodila jo bo Gabi Zimmer iz nemške stranke Die Linke, ki je izrazila zadovoljstvo, ker se je število poslancev te skupine v primerjavi sedanjim sklicem parlamenta povečalo na 52, kar je skoraj 50-odstotna rast. Več

Evropski zeleni izbrali svoja voditelja v Evropskem parlamentu

Evropski zeleni so za vodji svoje poslanske skupine v Evropskem parlamentu izvolili Belgijca Philippa Lambertsa in Nemko Rebecco Harms. Harmsova, ki je skupaj z Danielom Cohn-Benditom poslanski skupini predsedovala že v prejšnjem sklicu parlamenta, je bila edina ženska med kandidati. Poleg Harmsove in Lambertsa se je za položaj potegoval še Francoz Yannick Jadot. Dvojec je bil izvoljen za prvo polovico mandata. Več

Novinarji, ki so postali evropski poslanci

V novem sklicu Evropskega parlamenta je med 751 poslanci vsaj ducat nekdanjih novinarjev. Med njimi že drugi mandat tudi nekdanja dopisnica RTV Slovenije iz Bruslja Tanja Fajon. Več >> Več

Merklovi ni uspelo omehčati Junckerjevih nasprotnikov

Na mini vrhu EU v švedskem Harpsundu nemški kanclerki Angeli Merkel ni uspelo prepričati predsednika britanske vlade Davida Camerona, predsednika švedske vlade Fredrika Reinfeldta in predsednika nizozemske vlade Marka Rutteja, naj podprejo Jeana-Clauda Junckerja za novega predsednika Evropske komisije v skladu z željo Evropskega parlamenta. Več

Bo EU zabredla v ustavno krizo?

EU je v velikih težavah. Rast je v najboljšem primeru šibka, brezposelnost strašansko visoka, grozi ji deflacija. Evropske volitve so omogočile vrnitev v Evropski parlament poslancem številnih populističnih in evroskeptičnih strank, podpora javnosti Evropskemu parlamentu je strmoglavila. Prepiri, kdo bo nov predsednik Evropske komisije pa ponujajo še večjo tragikomedijo: srečanje Franza Kafke in Daria Foja, opozarja britanski Economist. Več

Po katerih kriterijih bi moral biti izbran nov predsednik Evropske komisije?

Štirje glavni kriteriji so bili doslej ključni pri izbiri predsednika Evropske komisije. V zadnjem času so bili vsi predsedniki izbrani s podporo poslancev Evropske ljudske stranke in socialistov, tudi liberalcev. Analiza strankarske pripadnosti kandidata pa je pokazala, da je v zadnjih 20 letih bil izbran pripadnik stranke, kateri je pripadalo največ voditeljev držav članic v Evropskem svetu, je pokazala analiza inštituta Notre Europe. Več

Poslanci, ki so bili izvoljeni prvič, se že seznanjajo z novo službo

Evropski poslanci, ki so na letošnjih evropskih volitvah bili izvoljeni prvič, so že prišli na svoja nova delovna mesta, čeprav se jim mandat uradno začne z ustanovnim zasedanjem Evropskega parlamenta 1. julija. Uslužbenci parlamenta jih sedaj seznanjajo z osnovnimi zadevami. Jesus Gomez, član skupine Evropskega parlamenta za evropske volitve 2014, pojasnjuje, da najprej dobijo kažipot in prijavnice. Več

Znani evroposlanci, ki to niso več

Veliko prepoznavnih evropskih poslancev je po volitvah še vedno v sedlu, mnogo pa jih je »službo« izgubilo, poroča EurActiv. Več >> Več

Schulz poziva Junckerjeve nasprotnike h kapitulaciji

Zdaj ni čas za strankarsko politiko. Predvolilna kampanja je končana. Zdaj je čas, da naredimo to, kar je treba narediti, da na našem kontinentu ohranimo mir in blaginjo ter pridobimo nove moči, pravi Martin Schulz. S temi besedami kandidat socialistov za predsednika Evropske komisije in predsednik Evropskega parlamenta poziva vse, ki nasprotujejo Junckerju h kapitulaciji. Več

Poljska za naslednika Ashtonove predlaga Sikorskega

Poljska je potrdila, da bo za položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU oziroma zunanjega ministra EU predlagala svojega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega. V boju za vodilne položaje v EU po evropskih volitvah naj bi medtem že padla odločitev, da bo novi vodja največje politične skupine, EPP, nemški poslanec iz vrst bavarske CSU Manfred Weber. Več

Zmote o volitvah v Evropski parlament

Mnogi komentatorji trdijo, da ima Evropski parlament zaradi nizke udeležbe na evropskih volitvah manj demokratične legitimnosti, pa tudi, da ljudje te volitve jemljejo manj resno, ker je zaupanje v evropske institucije, posebej v Evropski parlament, nizko. Izvedenca inštituta CEPS Daniel Gros in Sonia Piedrafita ugotavljata, da je slika drugačna, če številke damo v širši okvir. Več

Prvi bo priložnost dobil Juncker

Da sta Evropski parlament in Evropski svet v skladu z evropsko pogodbo skupaj odgovorna za gladko izvedbo procesa za izvolitev novega predsednika Evropske komisije, je sporočilo konference predsednikov v Evropskem parlamentu voditeljem članic EU, ki se bodo nocoj v okviru Evropskega sveta pogovarjali o kandidatih za novega predsednika Evropske komisije. Več

Skrajnih desničarjev dovolj za novo politično skupino

Politično ravnovesje v Evropskem parlamentu je kljub večjemu deležu protievropskih poslancev, ki so bili 25. maja izvoljeni, ostalo enako. Desno- in levosredinske stranke bodo verjetno sklenile veliko koalicijo. Evropska ljudska stranka in Socialni demokrati imajo skupaj 398 poslancev, kar je več kot polovica vseh. Skrajnodesničarska evroparlamentarna skupina Evropa svobode in demokracije naj bi imela 36 poslancev, a se obetajo spremembe. Uganka je še 67 novoizvoljenih poslancev, ki ne spadajo v nobeno politično skupino Evropskega parlamenta, in so večinoma proti evropski integraciji. Več >> Več

Vsak tretji poslanec je evroskeptik ali populist

Okrog 30 odstotkov poslancev v novem mandatu Evropskega parlamenta so na letošnjih evropskih volitvah dobile stranke, ki so kritične do EU. V primerjavi z volitvami leta 2009 imajo stranke, kritične do EU, za šest odstotkov več poslancev. Skrajni desničarji pa so slavili v drugi in tretji največji članici v EU, v Franciji in Veliki Britaniji. Skrajne desničarske stranke imajo tako glavne podpornike v državah z uveljavljeno demokracijo, v državah, ki sodijo med stare članice EU, med zahodnoevropske članice EU. Več

Evropske volitve so končane. Kaj sledi?

Potem, ko so volivci na evropskih volitvah oddali svoj glas, danes, v torek, 27. maja, najprej sledi konferenca predsednikov Parlamenta, ki združuje predsednika Parlamenta in vodje političnih skupin v njem. Razpravljali bodo o tem, kaj rezultati evropskih volitev pomenijo za politično ravnovesje sil v Evropi in Parlamentu ter kako bodo vplivali na imenovanje predsednika Evropske komisije, pojasnjujejo v Parlamentu. Več

Komentarji tujih medijev po evropskih volitvah

Kljub zmanjšanju volilne udeležbe v več državah in uspehu populistov, so bile tokratne evropske volitve zgodovinske, ker so moč v Evropi premaknile na volivca, ugotavlja komentator nemškega Spiegla. Več

Volitve 751 evropskih poslancev

Državljani EU od četrtka, 22. maja, do danes, nedelje, 25. maja, volijo poslance v Evropski parlament na podlagi svojih nacionalnih volilnih pravil. To pomeni, da bo 751 poslancev, kolikor jih bo v novem mandatu sedelo v Evropskem parlamentu, izvoljenih na podlagi 28 različnih volilnih pravil in sistemov z nekaj skupnimi pravili. V večini članic je udeležba na volitvah prostovoljna, obvezno udeležbo imajo le v Luksemburgu, Belgiji, Grčiji in na Cipru. V teh državah se morajo volitev obvezno udeležiti državljani in tujci, ki se registrirajo za volitve. VEČ>> Več

Meje populizma

Evropske volitve so se začele z majhnim presenečenjem. Na Nizozemskem so desničarski populisti Geerta Wildersa očitno dobili klofuto. Dozdevno neustavljivo gibanje evroskeptikov je naletelo na meje, v komentarju Spiegla piše Carsten Volkery. Več

Volilna napoved za evropske volitve: pomladne stranke z največ mandati, razlike na levi majhne

Lista SDS do tri mandate, NSi+SLS do dva, v Evropski parlament še Šoltes, Kacin, možnosti tudi za Mancingerja in Vajgla, kaže zadnja v nizu javnomnenjskih raziskav, ki jih za projekt Alternative Evrope pripravlja agencija Ninamedia. Več >> Več

Dušan Keber, Solidarnost

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Dušan Keber >> Več