V vodi v žrelu

Dva meseca nas ločita od praznovanja petdesete obletnice prvega holivudskega poletnega blockbusterja, filma Žrelo, izvorno Jaws, ki ga je režiral mladi, še ne tridesetletni Steven Spielberg in zaradi katerega namakanje v morju nikoli več ni bilo povsem brezskrbno. Obstaja legenda, da naj bi na Jadranu v nekem letnem kinu organizirali projekcijo tega zloveščega počitniškega trilerja, med katero so bili stoli postavljeni v morju, tako da so imeli gledalci golena ves čas v vodi – nihče naj ne bi zdržal do konca filma. Beli morski volk, ki je v filmu teroriziral plavalce, bo zdaj v čast jubileja oživel v napihljivi PVC-različici oziroma dveh; podjetje Big Mouth iz ZDA je ustvarilo napihljivi obroč z več kot meter visokim žrelom, obrobljenim z nizom napihljivih zob, ter poldrugi meter dolgega napihljivega morskega psa, oba s prepoznavnim filmskim logotipom. Igrači, ki bosta v posebni ponudbi na voljo samo letos, sta namenjeni predvsem odraslim filmofilom, sicer pa primerni za tiste plavalce, ki so že dopolnili osem let.

Starodavne droži

Pred petimi leti je pandemija sprožila razmah domače peke kruha, zaradi česar je v naših trgovinah sprva celo primanjkovalo kvasa, nato pa se je razširil virus starodavne veščine peke z drožmi, ustvarjenimi s fermentacijo mešanice vode in moke pri sobni temperaturi. Gre za najstarejši način izdelave vzhajanega kruha, ki je lažje prebavljiv od tistega iz kvašenega testa. Žal so mnoge droži, ki so se rodile v času koronavirusa in so jim ljudje v navdušenju dajali celo imena, kot domačim ljubljenčkom, prej ali slej okusile zanemarjanje ter doživele bridki konec. Na spletni platformi Etsy pa še danes poteka živahno trgovanje z drožmi, ki bojda prihajajo iz drugih desetletij, stoletij in celo tisočletij; da se jih namreč izsušiti in jih v nekakšni hibernaciji ohraniti do takrat, ko jih z vodo spet obudimo v življenje. Tako si lahko za prgišče denarja med drugim omislimo posušene francoske droži, ki so nastale med francosko revolucijo, ali naročimo 4500 let stare droži iz Egipta, ki naj bi jih odkrili leta 1991 pri izkopavanju pekarne, ki je oskrbovala graditelje piramid v Gizi.

Vaza na kolesu

Oprema, ki jo namestimo na krmilo kolesa, je običajno namenjena izboljšanju funkcionalnosti; to so na primer luči, košare in ogledala. Obstaja pa tudi miniaturna vaza, plastična bučka, ki jo s pomočjo elastike pritrdimo na balanco in je namenjena izključno temu, da s cvetjem v njej sebi in mimoidočim polepšamo vožnjo s kolesom. Jan van den Lande, ustanovitelj studia Kikkerland, ki od leta 1992 spodbuja oblikovalce k svežim, igrivim rešitvam, se je v 80. letih prejšnjega stoletja iz rodne Nizozemske preselil v New York. Ker obožuje kolesarjenje, začetki studia pa so povezani prav z oblikovanjem vaze, ne preseneča, da se je med izdelki v okviru linije fiets, kot se v nizozemščini reče kolesu, znašla tudi vaza za bicikel. Vanjo lahko vtaknemo kar vejico, ki jo najdemo ob poti, ali pač s kolesom obiščemo cvetličarno. V mestu cvetje med drugim pripomore k zmanjševanju stresa, med kolesarjenjem v naravi se nemara z njo še bolj povežemo. Zadeva je snemljiva in jo lahko nosimo s sabo, ker znajo sicer koga ob pogledu na parkirano biciklistično ikebano zasrbeti prsti.

Zaresni vodometalec

Pred desetimi leti je Nemcu Sebastianu Walterju med vožnjo z gumenjakom v glavo priletela zamisel, da mora narediti najboljšo vodno pištolo na svetu, in tri leta kasneje je bilo množicanje za vodno pištolo SpyraOne z zbranimi skoraj pol milijona evri okronano za najuspešnejšo nemško kampanjo na platformi Kickstarter. Njegovo podjetje Spyra iz Münchna otroke in odrasle otroke že nekaj let zalaga z zmogljivimi vodnimi pištolami futurističnega videza. Dražji modeli imajo elektronski sprožilec vodnih izstrelkov, avtomatsko polnjenje in elektronski prikaz ravni vode, igračo pa lahko v roke vzamejo le tisti, ki so dopolnili 14 let. Letošnja novost je Spyra Gravity, prvi metalec vodnih bombic na svetu, za katerega trenutno sprejemajo prednaročila, da bodo kupci lahko prve bitke uprizorili konec maja. V silikonske bombice gre en deci vode in se zapirajo z magnetom, kar omogoča ponovno polnjenje, izstrelki švigajo kar 16 metrov daleč s hitrostjo 13 m/s. Treba se bo izogibati obrazu in očem, sicer pa naj bi zadeva izpolnjevala varnostne standarde.

Robošah prihaja

Šah je družabna igra, ki zaradi napredka tehnologije dobiva nov zalet; k njegovi povečani priljubljenosti sta sicer že pred leti pripomogli pandemija in serija Damin gambit. Igranje šaha na daljavo z dejanskim nasprotnikom ali umetno inteligenco bo po zaslugi robošaha, ki prihaja med nas, kmalu postalo veliko zabavnejše kot premikanje figur na zaslonu. Vsak od ponudnikov sicer trdi, da je njegova različica najnaprednejša: pri Phantomu iz ZDA je šahovska deska izdelana iz orehovine, GoChess iz Izraela nam lahko na osvetljeni igralni deski predlaga najboljše poteze, pri šahu Chessnut Move iz Hongkonga lahko lesene figure nadomestimo s plastičnimi. Pri robotskem šahu se nasprotnikove figure premikajo same od sebe, naše pa je mogoče upravljati ročno ali z glasom tako, da izrečemo ime figure in polje, na katero želimo, da se premakne. Kupci Phantoma bodo lahko prvo partijo z nevidnim nasprotnikom odigrali že prihodnji mesec, kupci šaha GoChess in prejemniki že razprodane prve serije robošaha Chessnut Move pa maja.

Ukročeni ogenj

Stephen J. Pyne v knjigi Ogenj: narava in kultura navaja, da je homo erectus sposobnost ohranjanja ognja razvil že pred dvema milijonoma let, za njim pa je homo sapiens usvojil še spretnost netenja ognja; avtor poudarja, da človeštvo ognja ni iznašlo, temveč je le odkrilo, kako ga zanetiti, ukrotiti in uporabiti v svoje namene. Poleg opravljanja nalog kuhanja, ogrevanja in osvetljevanja je antropogeni ogenj v naših domovih dobrodošel tudi samo za ustvarjanje prijetnejšega vzdušja; čeprav nimamo hiše, si lahko za to omislimo kamin, ki ga postavimo kar na mizo. V njem je odprti ogenj ujet med dva steklena zaslona, ki ga omejujeta od strani, na vrhu pa ju plameni presegajo. Za namizni kamin pregovor, da kjer je ogenj, je tudi dim, ne velja, saj po zaslugi goriva, ki je etanol, kamin ne proizvaja dima ali vonja. Posebno pazljivost je sicer treba nameniti temu, da med natakanjem goriva ne polivamo naokoli. Kamin prižgemo z vžigalico ali vžigalnikom, ki morata biti dovolj dolga, poln rezervoar pa zadošča za največ dve uri romantike.

Smučanje na travi

Ledeniki izginjajo in zime so vse bolj zelene, zato zna smučanje na travi, ki ga je že leta 1963 iznašel Nemec Josef Kaiser kot poletni trening profesionalnih smučarjev, prej ali slej postati zimski šport. Dobri dve desetletji po iznajdbi je smučanje na travi prišlo pod okrilje FISa, mednarodne smučarske organizacije, ki ga obravnava enako kot smučanje na snegu, tako da ima panoga svoj pokal in svoje svetovno prvenstvo, pri čemer se sezona začne v maju. Pri nas šport še ni postal priljubljen ne med rekreativci ne med tekmovalci, čeprav se je že znašel v turistični ponudbi. Smuči za travnate površine so občutno krajše od tistih za sneg in višje, saj se na njih premikamo s pomočjo gosenic, po vzoru ratraka. Bojda ni prav posebej lahko, a z nekaj vaje gre. Vezi so videti kot tiste, ki smo jih sicer vajeni pri deskanju, opremo pa dopolnjujejo še pancarji in palice, enako kot pri zimski različici. Na kratkih smučeh se po travnatih strminah lahko spuščamo v kratkih rokavih in kratkih hlačah, seveda s čelado, priporočljivi pa so tudi ščitniki.

Jennie

Podjetje Tombot je ustvarilo robotsko pasjo mladičko, ki so jo poimenovali Jennie in za katero želijo, da bi postala prvi robotski ljubljenček, ki ga bo kot zdravstveni pripomoček odobril ameriški vladni urad za hrano in zdravila. Doslej se je namreč že izkazala kot idealni ljubljenček starejših ljudi z demenco, v naraščajoči skrbi za duševno zdravje pa naj bi pomenila cenovno in vsesplošno dostopnega psa za čustveno podporo pri stresu, anksioznosti, depresiji in osamljenosti. Na pogled in otip spominja na pravega psa, na dotike se odziva s pomočjo senzorjev, ki jih ima nameščene po vsem telesu, uboga nekatere glasovne ukaze in se oglaša kot trimesečni labradorec, katerega posnete zvoke so uporabili. Veristično verzijo robopsa so sicer zasnovali v delavnici Jim Henson’s Creature Shop, ki jo je ustanovil oče Muppetkov Jim Henson. Nima takih zahtev, kot jih imajo običajni kosmatinci – ni ga treba ne sprehajati, ne hraniti, ne za njim pobirati kakcev. Polnimo ga enako kot telefon, in če ga na elektriko priklopimo čez noč, njegova energija zadošča za ves dan.

Plastifikacija otroštva

Že od nekdaj si otroci s pomočjo domišljije, z nekaj rjuhami, pregrinjali, odejami ter z mizami, stoli, kavči ali kakim drugim kosom pohištva postavljajo šotore oziroma utrdbe, ki pomenijo njihovo neodvisno ozemlje, čarobni prostor, v katerega se zatečejo in v katerem imajo praviloma mir pred odraslimi. Kakopak je tudi vsestranske rjuhe nadomestil plastični izdelek; pod imenom e z clipz fort je na prodaj gigantska plahta iz najlona, s katero naj bi utrdbo postavili povsem samostojno, s pomočjo osmih velikih ščipalk. Zadeva meri devet kvadratnih metrov in je na prodaj v intenzivni modri ali rožnati barvi, pa tudi v bež različici. Namenjena je notranji in tudi zunanji rabi, vodoodporna, nanjo pa sta prišita vrečka za shranjevanje in dodaten žep z zadrgo za ščipalke, da lahko reč po igri froci tudi samostojno pospravijo za sabo. Šotor, bunker, utrdba, skrivališče, zapik ali igralni kotiček – karkoli, samo da se mladež vanj ne zavleče z mobilnimi telefoni.

Gumikornet

Sladoledni kornet je posoda za živilo, ki je priročna, prijazna do okolja in uporabnika, saj je užitna, če ne celo okusna. A ker so korneti izdelani iz tankega testa, se zgodi, da se razmočijo in začne stopljeni sladoled iz njih kapljati, poleg tega niso primerni za tiste, ki ne uživajo glutena. Doslej razen zmernega nabora velikosti, oblik, barv in dodatkov, kot so oblivi ter posipi, pa seveda brezglutenskih različic, korneti niso doživeli bistvene spremembe. Lani novembra pa so v ZDA predstavili spektakularno inovacijo, tako imenovani gummi cone, gumikornet. Kot že ime pove, je izdelan iz podobnih sestavin kot gumijasti bonboni, ki jih otroci praviloma obožujejo. Za zdaj gumikornete podjetje Mojoz izdeluje v treh različnih barvah oziroma okusih – jagoda, mango in limona. Ne vsebujejo glutena in so izdelani iz rastlinske želatine, primerni tudi za vegane. Ker so brez zašiljene konice, z ravnim dnom, funkcionirajo kot sklečke za sladoled, ki jih lahko postavimo na mizo ali vtaknemo v papirnat stožec, da jih je lažje držati v roki.

Prostoročno vejpanje

Odrasli, ki v usta vtikajo štrikec kapuce, morda niso najbolj nevpadljivi, dasiravno slogan »Vejpajte karkoli. Vejpajte kadarkoli.« napeljuje na uporabo pripomočka za uparjanje substanc, ki so ponekod še vedno nelegalne. Na prvi pogled običajna jopa s kapuco znamke Vaprwear omogoča priročno vejpanje, saj je črn ali rdeč štrikec v resnici cevka, napeljana v rob kapuce – mimogrede, lepa slovenska beseda zanjo je oglavnica – ter vodi do vejpa. Ta je priložen, zadeva pa naj bi bila kompatibilna z nekaterimi znamkami vaporizatorjev in večino e-cigaret. Ker uživanje marihuane človeka užeja, ponujajo še nahrbtnik, s katerim skrbimo za zadevanje in za hidracijo; iz cevke, ki gre skozi eno naramnico, lahko srkamo žlahtne hlape iz vaporizatorja, takisto umeščenega v naramnico, iz cevke v drugi, ki je povezana z rezervoarjem v nahrbtniku, pa vodo, ki jo je seveda mogoče nadomestiti s poljubno tekočino, tudi z alkoholom. Fino je, če ostanemo dovolj prisebni, da vemo, kaj pride skozi katero cevko, sicer pa je za lažje prepoznavanje tista s tekočino obarvana modro.

Dežnik s podaljškom

Desetega februarja obeležujemo svetovni dan dežnikov, zato se skoraj spodobi, da na ta dan dežuje. Prve dežnike naj bi nosili na Kitajskem kakih 3500 let pred našim štetjem – šlo je za živalske kože, ki so bile razpete čez bambusove palice in so veljake ščitile pred dežjem ali soncem. Od takrat so dežniki doživeli kar nekaj evolucijskih izboljšav, postali lažji in tudi zložljivi, kot del modne oprave so jih v 18. stoletju ustoličili Angleži, Japonci pa so jim zdaj dodali podaljške, ki v primeru dežja pomagajo, da ostanejo suhi tudi nahrbtniki; kakopak si lahko za kaj takega omislite tudi večji dežnik, čeprav je ta z barvitim baldahinčkom zadaj videti bolj šik. Če ga zasukate tako, da je nadstrešek obrnjen naprej, bo 13-centimetrski dodatek – v primeru zložljivega dežnika pa petnajstcentimetrski – prišel prav tudi za nosečniški ali pivski trebuh. Kadar nastopa kot parazol, lahko pod njim v senco skrijete sebe ter tudi nahrbtnik s hrano in pijačo, pri tem pa obljubljajo, da prestreže kakih 80 odstotkov UV-žarkov.

Kloniranje spolovil

Valentinovo je za vogalom, in če bi svoji izbranki ali izbrancu radi podarili nekaj posebnega, je to lahko replika vašega spolovila. Clone-A-Willy, kloniraj tiča, je komplet podjetja Empire labs iz ZDA, namenjen domači izdelavi silikonskih vibratorjev, v verziji s testisi ali brez njih. Za tiste, ki imajo raje vulve, je seveda pravi komplet Clone-A-Pussy, kloniraj muco. Pri kloniranju penisa je treba v tulec, napolnjen z zadevo iz alg, vstaviti nabrekel ud, počakati minuto do minuto in pol, ud izvleči in – voilà – kalup, s katerim boste izdelali dildo, je tu. Treba ga je le še napolniti s silikonom in vstaviti priloženi mehanizem, po zaslugi katerega bo reč vibrirala. Komplet za repliko vulve sicer ne obljublja vibracij, vsebuje pa trdi plastični tulec z mehko silikonsko oblogo, tako imenovani rokav za masturbacijo, na katerega namestite lastnoročno izdelano kopijo zunanjega spolovila. Silikon je treba v kalupu pustiti 24 ur, na voljo pa je v različnih odtenkih kože in nekaj barvnih različicah; za penise tudi takšnih, ki se svetijo v temi, da boste klonirano spolovilo lažje našli.

Vlakec v pisarni

Oblikovalski studio iz Stockholma je postavil prvi službeni rollercoaster, ki je pri nas v neposrečenem prevodu znan kot vlakec smrti, na svetu. Razkrili so ga ob nedavnem preimenovanju studia iz PJADAD v The Great Exhibition, Velika razstava, z njim pa so želeli dokazati predanost nekonvencionalnim zamislim in verjetno narediti vtis na naročnike, med katerimi je tudi Ikea. V čast predelu človeških možganov, ki je med drugim odgovoren za ustvarjalnost, so vlakec poimenovali The Frontal Lobe, čelni reženj. Skupna dolžina živo rdečih tračnic, ki se vijejo skozi prostore, je 60 metrov, proga se dvigne na dobre tri metre višine, zanjo pa so porabili štiri tone in pol jekla. Vagonček, v katerem lahko sedi ena oseba, je oblikovan kot visoko sijajen srebrn valj, poleg zaposlenih in naročnikov se lahko z njim peljejo tudi obiskovalci. Studio ima na svoji spletni strani trgovino, ki še ne deluje, bo pa v njej poleg bombažnih majic in gasilnega aparata v obliki glave Bertolda Brechta za četrt milijona evrov mogoče kupiti celo pisarniški vlakec smrti.

Avtomatizirano ščetkanje

Z letošnjim letom se rojeva nova generacija, ki je naslednica generacije alfa in nosi ime beta. Gre za prvo generacijo, ki bo v celoti odraščala v dobi umetne inteligence. Če ji bo kaj prihranjeno, zna biti to klasično ščetkanje zob. Pojavil se je namreč pripomoček Willo Auto Flo+ za popolnoma avtomatsko umivanje otroških zob; otrok mora krtačko, oblikovano kot črka u, le vtakniti v usta ter pritisniti gumb naprave, da jo vklopi. Voda in tekoča zobna pasta nato potujeta v ščetkino glavo, ščetine nežno zavalovijo po zobovju in dlesnih, na polovici pa je treba ščetko obrniti, da očisti še zobe na drugi čeljusti. Aparat ves čas srka ter odplakuje vodo z zobnimi oblogami, ostanki hrane ter zobne paste in jo na koncu spusti v umivalnik. Na težko dostopnih mestih naj bi Willo odstranil sedemkrat več oblog kot klasična ščetka. Obstajajo tri velikosti za rastoča zobala: majhna za froce od 5 do 7 let, srednja za od 8 do 11 let in velika od 12 do 13 let. Odrasle, ki so očitno bolj sprijaznjeni z lastnoročnim umivanjem zob, za zdaj še povsem ignorirajo.

Pametnejše stranišče

Germanski tip straniščne školjke s poličko, na kateri pristane iztrebek, je nekakšen primitivni predhodnik pametne straniščne deske, pri kateri človeku, ki ga zanima kakovost lastne fekalije, te ne bo treba niti pogledati, saj bo to zanj počela deska. Storitev TrueLoo poleg pametne straniščne deske, ki jo bo mogoče namestiti na vsako školjko, sestavlja še sistem sporočanja in obdelave podatkov, ki jih zbira deska. Ta ves čas beleži straniščno aktivnost, optično poskenira uporabnikove izločke, pošlje podatke v oblak, ki jih shrani, analizira ter sporoči povratno informacijo in opozori na kakršnekoli spremembe značilnosti iztrebkov, urina ali vzorca oziroma pogostosti izločanja, zlasti takšne, ki jih s pomočjo strokovne literature prepozna kot potencialno skrb zbujajoče; če bo na primer urin temnejši, bo aplikacija priporočila, naj povečamo vnos tekočine. Prvi kupci bodo lahko kakovost svojih ekskrementov s pomočjo pametnejše straniščne deske spremljali od junija dalje, na monitoring pa se bo treba naročiti in zanj plačevati mesečno naročnino.

Krona za um

V svetu, ki je naravnan tako, da v njem vse tekmuje za našo pozornost, postaja osredotočenost nič manj kot supermoč. Med izdelki, ki v poplavi dražljajev pomagajo sprostiti um, hkrati pa ohranjati miselno zbranost, sta tako že nekaj let na voljo meditacijski obroč Muza istoimenskega podjetja, izvorno Muse, ki ga damo na čelo in zataknemo za ušesa, in Krona, izvorno Crown, znamke Neurosity, ki jo posadimo na teme glave ter naj bi pripomogla k večji osredotočenosti, kakopak zavoljo povečanja produktivnosti; ustvarili so jo za razvijalce računalniških programov. Elektroencefalografska naprava prek lasišča s senzorji zaznava električno aktivnost, nato pa glede na informacije o možganskih valovih in glede na naše želje predvaja ustrezno glasbo ali vodeno meditacijo, ki nas sprostita ter popeljeta v posebno stanje sproščene pozornosti. V dveh mesecih redne uporabe naj bi pripomogla k občutno izboljšani osredotočenosti, jasnejšim mislim in bistrejšemu umu. Krona – videti je kot nekakšna sodobna plastična tiara – je vladarjem miselne zbranosti na voljo v šestih velikostih.

Lightfoot

Pol stoletja po tem, ko so se pojavili prvi kalkulatorji na sončne celice, smo dobili tudi motorček, ki se rad sonči, saj lahko elektriko, ki jo potrebuje za svoje delovanje, proizvaja kar sam, s pomočjo dveh solarnih panelov, ki ju ima ob straneh. Lightfoot, lahko stopalo – ime označuje nekoga, ki se premika z lahkoto, je okreten –, nima ne prestav, ne sklopke, ne pedal, njegovo hitrost povečujemo in zmanjšujemo z obračanjem ročice. Na dolgem oblazinjenem pomičnem sedežu mopeda je dovolj prostora za voznika in sopotnika, v prtljažniku pod enim od solarnih panelov pa tudi za 15 kg prtljage. Polni se kar spotoma, z zmanjševanjem hitrosti in zaviranjem, ter med tem, ko je parkiran na soncu; ena ura sončenja oskrbi pet kilometrov vožnje. Škatlasti motorinček je ustvarjen za paradiranje po mestnih ulicah, njegova največja možna hitrost je malo pod 30 km/h; pri nas so sicer kolesarske steze namenjene prometu koles, skirojev in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h. Naprodaj bo od januarja.

Varna hiška za pse

Prodaja, posedovanje in uporaba petard so pri nas prepovedani, a to gorečih privržencev petardiranja ne ustavi. Uporaba drugih pirotehničnih pokalic, med katerimi so tudi pasje bombice, je sicer dovoljena od 26. decembra do prvega januarja, a tako kot ognjemeti gromoglasno odmeva bolj ali manj ves december in še čez do pravoslavnega novega leta. Ta čas v letu je zaradi zvočnih eksplozij posebej stresen za pse in posledično za njihove lastnike, pet štirinožcev, ki jih bodo izbrali med prijavami, pa se bo lahko že med letošnjimi prazniki zateklo v zvočno izolirano hiško pet shell. Domač izdelek s tujim imenom je nekakšna polžja hiška za ljubljenčke, zapik, ki po zaslugi svoje zgradbe in izolacije iz konopljine volne jakost zvoka zmanjša najmanj za polovico. Varna hiška, ki je videti kot eleganten kos pohištva, uporaben tudi kot odlagalna mizica, je izdelana iz lesa in bo na voljo v dveh barvah, treh različnih velikostih, z volneno-bombažno oblogo ali takšno iz umetnega usnja, v začetku prihodnjega leta pa prihaja na Kickstarter.

Polovična smrečica

Dilema, ali kupiti naravno ali umetno smrečico, je spet tu. Nekateri prisegajo na plastično različico, ki naj bi zdržala vse božične in novoletne praznike v življenju ter celo prehajala iz roda v rod, kar naj bi bilo prijazno do okolja, dasiravno je večina izdelana na Kitajskem, prav vse pa iz nafte. Ljubitelji neponarejenih drevesc medtem trdijo, da so v dobrobit planeta le lokalno vzgojene in posekane smrečice, ki so biorazgradljive ter se tako po odsluženem decembrovanju vrnejo v naravo kot kompost ali zastirka, če kupimo posajene v loncih, pa v sebi nosijo še potencial pogozdovanja. Nečesa pa prave smrečice v tekmi z umetnimi le ne zmorejo – biti polovične. Plastična smrečica polovičnica, ki je prodajna novost, omogoča prihranek prostora, saj jo na kovinskem stojalu postavimo ob steno, tako da ni preveč v napoto. Naprodaj so različno visoka poldrevesca. Obstaja tudi kotna smrečica, ki je polovica polovične; pri obeh lahko plastične vejice po želji upogibamo sem ter tja, kar zna priti prav pri ustvarjanju privida celovitosti.

Večno pisalo

Nič ni večno, niti večni svinčnik, forever pen, pa čeprav to obljublja njegovo ime. Gre v bistvu za pisalno konico, ki jo držimo v roki in deluje brez črnila, saj so jo ustvarili iz posebne zlitine kovin, je pa res, da lahko za pisanje in risanje po papirju uporabimo skoraj katerokoli kovino. Svinčnik je zelo majhen, in ker obstaja možnost, da ga izgubimo, preden ga izrabimo do konca, so mu dodali tudi luknjo, da ga pripnemo na obesek za ključe ter ga imamo tako na poti proti večnosti vedno pri sebi. Ker je sive barve, je glede na sled, ki jo pušča za sabo, videti kot navadni, grafitni svinčnik, le da ga ni mogoče radirati; sicer piše tudi po lesu, plastiki in drugih materialih. Glavna kovina, ki jo kompozit vsebuje, je srebro, pri čemer ne gre za kaj posebej novega, saj je tehniko silverpoint, srebrni svinčnik na papirju, med drugim uporabljal že Leonardo da Vinci. Del z luknjico lahko na željo kupcev izdelajo tudi v titanu, bakru ali medenini. Posebnost pisala, ki bo gotovo navdušila vse potapljače, je ta, da lahko z njim pišemo celo pod vodo.

Smrdljivo maščevanje

Sezona daril je pred vrati, a pri tistih, ki so v kom vzbudili silno željo po maščevanju, se lahko pred vrati znajde poseben paket, ob katerem prejemnik ob odpiranju običajno vzklikne »Oh, shit!«, torej »O, sranje!«. Na srečo se kaj takega lahko zgodi le v ZDA, kjer podjetje Poopsenders, pošiljatelj kakca, že od leta 2007 anonimno in povsem legalno dostavlja drek ljudem, ki ga niso naročili. Nudijo kravje, gorilje, slonje blato ali kombinacijo vseh treh. Standardna količina maščevanja je slab liter iztrebkov, za večjo zamero je na voljo naročilo galone dreka, kar je slabe štiri kilograme. Navzven je vse skupaj videti kot običajno blagovno pismo, v beli oblazinjeni kuverti pa je prozorna vrečka presenečenja s smrdljivim ekskrementom in sporočilom: »Na vas so se pokakali! Vas zanima, kdo?« Ko prejemnik vrečko odpre, da bi se dokopal do imena pošiljatelja, je že drugič nasran, saj na drugi strani papirčka piše le: »Nikoli ne bomo izdali ...« V posebni ponudbi za valentinovo iztrebke ozaljšajo še z bonboni v obliki srčkov.

Zobotrebci z viskijem

Nič več si ni treba z eno roko diskretno trebiti zob, z drugo pa to dejanje zakrivati, saj zvezdniki na rdečih preprogah ponosno pozirajo z zobotrebcem, ki ga premetavajo po ustih. Pri tem ne gre le za pripomoček, namenjen odvajanju od kajenja ali vejpanja, čeprav na primer znamka Blip ponuja takšne z okusom mete, maline ali jagode, ki v ustih povzročajo ščemenje, podobno kot nikotin. Zobotrebci so enostavno postali kul. Na voljo so celo takšni z medicinskimi gobami, petičnežem pa kanadska firma Daneson prodaja bolj prefinjene različice, med katerimi izstopajo zobotrebci, prepojeni z viskijem, z okusoma bourbon in single malt. Posebna izdaja je posvečena skupini Motörhead, katere pevec Lemmy je imel med vsemi alkoholi najrajši prav viski. Ponujajo tudi klasične okuse, kot sta meta in cimet, ustvarjene z naravnimi izvlečki in eteričnimi olji. Bogastvo arom se začne sproščati po kakšni minuti grizljanja, zobotrebci pa so izdelani iz severnoameriške breze in naprodaj po ducat v drobni steklenički s plutovinastim zamaškom, od konca novembra tudi v kozarčku z dvesto kosi. Za čistejšo vest za vsako posekano drevo posadijo sto novih.

Moflin

Firma Casio, ki jo poznamo predvsem po urah, kalkulatorjih in sintesajzerjih, je s pomočjo umetne inteligence zdaj razvila robotskega ljubljenčka. Moflin je za zdaj na voljo le tistim, ki so njegovo proizvodnjo podprli na platformi za množično financiranje, prej ali slej pa si ga bodo želeli otroci po vsem svetu. Videti je kot plišasti zajec ali morski prašiček brez okončin, ušes, obraza ali repa – kosmata podolgovata kepica ima samo črne oči ter je na voljo v sivi in bež barvi oziroma, po njihovo, srebrni in zlati. Lahko se valja po rokah in ljubkuje, zaradi interakcij z lastnikom pa naj bi vsak primerek razvil svojo osebnost ter začel s premikanjem in različnimi zvoki izražati čustva, kot so veselje, žalost in jeza; sčasoma naj bi bil sposoben tudi kompleksnejših sentimentov. Trditev, da naj bi se, podobno kot ljubljenčki iz mesa in krvi, čustveno navezal na svojega človeka, je prenapihnjena, saj algoritem le analizira spremembe v okolju, ki jih zaznava s pomočjo senzorjev, in se nanje odziva. Ko se Moflinova baterija po štirih urah aktivnosti izprazni, ga je treba položiti v jajčasto košarico, da se napolni.

Prenosni žarček

Sezona žara ni nujno omejena samo na toplejši del leta; gibanje na mrazu človeka zlakotni, in kaj je lepšega kot prenosen, zložljiv mini žar, s katerim v naravi spotoma pripravimo topel obrok za dva, nad njim pa pogrejemo tudi roke. Vse, kar moramo imeti s sabo, je proviant, malo oglja ali lesa ter žarček, ki je oblikovan kot kovinski kovček z ročajem in je zložen velik kot običajna knjiga, debela šest centimetrov. Ponuja ga firma Kikkerland za borih 16 evrov in ne, ni primeren le za enkratno uporabo. Ker tehta manj kot kilogram, ga z lahkoto vzamemo na sprehod, pohod, taborjenje, piknik, izlet ali ribarjenje, vanj pa pospravimo celo oglje. Kovček odpremo, ga postavimo na noge, in nato vse, kar najdemo v njem, po navodilih sestavimo v roštilj. Ko je žerjavica v posodi iz nerjavečega jekla ravno pravšnja, na mrežo nad njo vržemo hrenovke, hamburger, bučke, sir za žar in podobno, lahko pa mrežo tudi odstranimo in nad žarečim ogljem na palicah karameliziramo sladkorne penice. Pri pospravljanju žara moramo seveda počakati, da se zadeva primerno ohladi, kar zna trajati vsaj toliko kot sama priprava žerjavice.

Ura, ki odšteva ...

Da so nam dnevi šteti, vemo vsi. Z rojstvom je človek neizbežno obsojen na svoj konec, za katerega pa ne ve ne dneva ne ure, kot piše v Svetem pismu. A že pred desetimi leti se je pojavila zapestna ura Tikker, ki je Biblijo postavila na laž, saj odšteva čas, ki naj bi posamezniku še preostal do smrti. Gre za pričakovano življenjsko dobo, ki jo lahko vsak izračuna s pomočjo preprostega vprašalnika o zdravstvenem stanju ali pač v uro vnese številko pričakovane življenjske dobe v svoji državi glede na spol. Ura začne odštevati ter prikazovati leta, mesece, dneve, ure, minute in sekunde, ki so nam še na voljo. »Naj vam sekunde ne spolzijo iz rok,« pravi slogan ter tako vzbuja občutek natančnosti časomera, hkrati pa nas spodbuja k refleksiji, kako porabljamo sleherni trenutek dneva. Seveda lahko v uro vnesemo tudi čas, ki nas loči od kakšnega pomembnega dogodka ali zastavljenega cilja, poleg tega pa je uporabna tudi kot običajna zapestna ura, saj v spodnji od treh vrstic prikazuje trenutni čas. Trenutno so vsi primerki ure razprodani, leto, mesec, teden ali dan, ko bodo spet na voljo, pa ostajajo uganka.

Spominska kapsula

Pametni telefoni, ki so postali naši zvesti pomočniki, zmorejo marsikaj, snemati zvok je zanje mala malica. A zaradi njihove velikosti bi težko rekli, da so povsem neopazni, zato je firma Plaud izkoristila priložnost in ustvarila miniaturni snemalnik glasu, ki so ga poimenovali notepin; besedna zloženka združuje listek z opombo in buciko, s katero ga nekam pribodemo. Pripomoček opisujejo kot »nosljivo spominsko kapsulo«, ker si pač zapomni vse, kar posname, in je v obliki kapsule. To lahko kot broško nekam pripnemo s pomočjo priponke ali magneta, kot obesek nosimo okoli vratu na vrvici ali kot uro na paščku okoli zapestja. Uporablja umetno inteligenco, s pomočjo katere poskrbi za prepis posnetega zvočnega gradiva v 59 jezikih, med katerimi ni slovenščine, naredi povzetek ter izvleček s pomembnimi informacijami, kar, roko na srce, omogočajo številne aplikacije za pametne telefone, ure in računalnike. Kot bi imeli osebnega pomočnika ali dodatne možgane, ki na sestankih in tudi med vožnjo ali sprehodi zabeležijo pogovore in vaše misli. A posnamejo tudi tiste, s katerimi se pogovarjate ali jim le stojite dovolj blizu – to pa je lahko že zloraba.

Prha za dva

Prhanje v tandemu lahko zagotovi popestritev spolnosti ali prihranek časa, če se partnerja zjutraj sočasno odpravljata na delo, zvečer pa k počitku. Da sta oba od tuširancev enakopravno izpostavljena padajoči vodi, poskrbi tandem shower, tandemska prha, ki si jo je izmislil oblikovalsko-poslovni tandem iz Seattla. Sestavljata ga Brett Skaloud in Jeff Feiereisen, ustanovitelja podjetja Boona. Nosilec, ki se zatakne med stene kabine za prhanje, je nastavljiv, pri čemer ne priporočajo montaže na steklene stene, kupci pa morajo zadevo montirati sami, kar naj jim ne bi vzelo več kot dobrih deset minut. Zadeva je narejena tako, da ustvari dovolj vodnega tlaka za dve sočasni prhi, nastavljivi pa so tudi trije različni načini pršenja vode, ki so jih poimenovali maksimalni pritisk, dežne kaplje in švedska masaža. Ena ali druga prha se zlahka izklopi in vklopi kar med tuširanjem. Dvotuš je izdelan iz nerjavnega jekla v treh barvah: kromirani, črni in retro različici v modro-rožnati kombinaciji. Zadovoljstva ne zagotavlja le parom, ampak tudi tistim, ki se sicer prhajo sami in želijo, da jih voda obliva z obeh strani.

Avtomatski metalci žogic

Neizmeren apetit za lovljenje žogic, kot ga imajo določeni psi, lahko zadovolji le robotski metalec, ki lastnike reši pred burzitisom ali drugo podobno poškodbo, do katere pride zaradi ponavljajočih se gibov. Obstaja že kopica avtomatskih metalcev, ki so primerni tako za uporabo na prostem kot v zaprtih prostorih in ki skozi luknjo ob strani izstrelijo teniške žogice ali njihove pomanjšane verzije. Žogico izvržejo 3, 6 ali 9 metrov, nekateri pa celo 24 metrov daleč. Delujejo brezžično, tako da jih je mogoče nositi s sabo na sprehod, psi pa jih lahko uporabljajo celo sami, če jih tega naučimo. Za samostojno rabo je treba kosmatincu najprej razložiti pravila igre. Pustimo, da se poigra z žogico, ki mu jo nekajkrat vržemo lastnoročno. Nato se seznani z metalcem tako, da ga prevoha, in ko mu je dovolj domač, vanj vstavimo žogico ter demonstriramo cel postopek; sprožimo avtomatski metalec, da skozi stransko odprtino izvrže žogico, ko jo pes prinese nazaj, pa jo damo v metalec od zgoraj, kar povzroči izstrelitev nove žogice – po potrebi ponovimo in upamo, da bo pes poštekal princip ter se bo lahko končno zabaval sam.

Detektor komarjev

Poletje zaznamujejo komarji, zato začetek jeseni za mnoge pomeni olajšanje, ko se nadležni zvoki ter napadi krvosesov, ki kratijo spanec, počasi prenehajo. Pomoč pri lovu na komarje sicer obljublja poseben detektor, ki se imenuje Bzigo Iris in sta ga razvila bivša sodelavca izraelske obveščevalne službe Nadav Benedek in Saar Wilf v okviru svojega zagonskega podjetja. S pomočjo širokokotne kamere, umetne inteligence ter računalniških logaritmov naprava izsledi komarje in jih ne izpusti izpred oči. Senzor takoj, ko komar vstopi v sobo, pošlje sporočilo pametnemu telefonu, zato naprava za delovanje potrebuje wi-fi povezavo, povezana pa je lahko z več telefoni sočasno; če je sob več, je sicer v vsaki treba namestiti svojo napravo. Ta deluje tudi v popolni temi. Kadar je v prostoru več komarjev, zašpeca enega za drugim, ostali mrčes pa ga bojda ne moti, ker umetna inteligenca prepozna značilni način leta komarjev. Detektor zazna in sporoči lokacijo komarja, ko se ta na kaj usede, za lovljenje ter eliminacijo pa morajo kupci poskrbeti sami, zato je priložen tudi poseben električni lopar s teleskopskim ročajem.