CODEX PROHIBITORUM*
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Razsodba Novinarskega častnega razsodišča v primeru »NI VSAK DR. G. ŽE DR. GOEBBELS”, objavljenega v tej rubriki pred tremi leti
Razsodba Novinarskega častnega razsodišča v primeru Tone Dolčič (v imenu Varuha človekovih pravic) proti uredniku Mladine Gregi Repovžu je bila v skladu z 8. členom Pravilnika o delu NČR zamrznjena do končanja postopkov, ki so v tem primeru tekli na rednem sodišču. Sodišče je izreklo pravnomočno sodbo, zato razsodišče objavlja svojo odločitev.
Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Nina Jerman, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak in Mario Belovič (člani), je na seji 11. oktobra 2011 v primeru Varuh človekovih pravic proti uredniku Mladine Gregi Repovžu sklenilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Tone Dolčič (v imenu Varuha človekovih pravic) proti uredniku Mladine Gregi Repovžu
Varuh človekovih pravic se je pritožil zaradi prispevka »NI VSAK DR. G. ŽE DR. GOEBBELS”, objavljenega 4. 3. 2001 v rubriki Mladinamit v tedniku Mladina, v katerem je urednik po njegovem mnenju kršil 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Pritožnik uredniku očita, da je kršil 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (ta določa posebno obzirnost pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o drugih huje prizadetih ali bolnih), ker je Mladina v satirični rubriki Mladinamit objavila fotografijo slovenskega poslanca in njegove družine skupaj s soprogo in tremi jasno prepoznavnimi mladoletnimi osebami ter njihov priimek in jih primerjala s fotografijo nacističnega zločinca in njegove družine.
Pritožnik meni, da narava satiričnega pristopa terja, da so iz satiričnih vsebin izvzete slike ali druge informacije oziroma izjave, ki se nanašajo na navedene posebej ščitene kategorije oseb. Po mnenju pritožnika ni najti opravičljivih razlogov za objavo slike otrok, še posebej ne v kontekstu objavljenega besedila. Po oceni pritožnika pomeni objava fotografije, ki je med drugim prikazovala tri jasno prepoznavne mladoletne osebe z navedbo njihovega priimka, skupaj z vsebino ob fotografiji kršitev 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, Grega Repovž kot urednik Mladine pa je za objavo odgovoren.
Urednik Grega Repovž vse očitke zavarača. Kot pojasnjuje v obširnem odgovoru, so sliko poslančeve družine ob fotografiji družine nacističnega zločinca v uredništvu Mladine objavili “pri polni zavesti”, saj so “želeli pokazati metode v njihovi najbolj radikalni obliki in pokazati, kam to vse skupaj pelje”. Fotografiji s podobnostmi in razlikami so objavili v satirični obliki, ki vedno zahteva nekaj premisleka, da je sporočilo dojeto.
Urednik pojasnjuje, da so za uredništvo Mladine otroci nedotakljivi, a da takrat, ko člane uredništva Mladine zmerjajo z očitki, da so “udbaši”, “komunisti, “dediči komunizma”, “podkupljenci”, “oranžni cunami” …, vse to največkrat pride do njihovih otrok, ki so kdaj tudi žrtev tovrstnih zmerjanj. Po navedbah novinarja naj bi to počeli predvsem politiki, “med katerimi je najbolj izrazit primer takšne govorice (o političnih nasprotnikih, drugače mislečih, drugačnih) prav Branko Grims”. Urednik navaja, da pri tem “ne gre torej le za otroke nas na Mladini, ampak otroke vseh, ki jih ta človek zavestno in brutalno napada”.
Uredniku se zdi “licemerno”, da se pritožnik ni pritožil tudi ob objavi fotografij otroka Simone Dimic, ki so ga, kot navaja, iz posnetkov v medijih sicer izrezali ali pa so njegov obraz zameglili.
Kot še pojasnjuje, so bile fotografije poslančeve družine narejene prostovoljno, saj da je poslanec sam pokazal ženo in otroke objektivom, jih posedal v prvo vrsto in jih s tem pripeljal v politiko. Kot pojasnjuje urednik, so želeli z objavo prikazati metode političnega boja, s katerimi se v uredništvu niso strinjali. “Zloraba otrok v propagandne namene je del te politike. Na to so želeli opozoriti z objavo primerjave med Goebbelsom in Grimsom ter njunim zavestnim izpostavljanjem otrok.” Urednik trdi, da ne drži navedba pritožnika, da otroci niso bili zavestno izpostavljeni, saj da naj bi jih v namen politične propagande oz. fotografiranja zlorabil oče.
Kot dokaz, da naj bi poslanec otroke izpostavljal sam, urednik navaja družinske fotografije s shoda SDS leta 2008 v Šentvidu pri Stični, ki da je bil največji politični shod pred volitvami, “Grims pa je tja pripeljal vso svojo družino”. Urednik je prepričan, da so v uredništvu Mladine ravnali v skladu z 19. členom Kodeksa novinarjev Slovenije in izkazali posebno obzrinost do otrok s tem, ko so prikazali, kako jih oče zlorablja v propagandne namene.
Omenjeni poslanec je bil po urednikovih navedbah edini, ki je otroke pripeljal na Brezje in jim tam “lovil”, da so ga slikali z njim, mediji pa so te fotografije od nekdaj objavljali. Ko so v Mladini ob njegovo fotografijo postavili politika, ki je to počel v nekem drugem času enako intenzivno, pa da se je začelo zgražanje nad Mladino.
SKLEP: Urednik Grega Repovž je kršil 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: NČR v celoti pritrjuje pritožniku, da etična merila o posebni obzirnosti do otrok in predstavnikov drugih posebej ranljivih skupin veljajo tudi za satirične in druge podobne zvrsti v medijih in se tudi zato strinja, da njihova javna objava in prepoznavnost (v konkretnem primeru so bili otroci omenjeni tudi s priimkom) ter primerjava z družino nacističnega zločinca pomeni kršitev 19. člena kodeksa.
Po oceni NČR takšno javno izpostavljanje mladoletnih otrok ni sprejemljivo v nobenem primeru; tudi če bi se starši z nastankom oziroma objavo fotografij strinjali in ne glede na to, v kakšnih okoliščinah so fotografije nastale. NČR se ne more strinjati z urednikom, češ da so poskušali z objavo fotografije otroke v resnici zaščititi in da so v uredništvu Mladine s tem pokazali posebno obzirnost.
V zvezi z urednikovim pojasnilom, da so v uredništvu Mladine skušali z objavo fotografij opozoriti na politične metode, s kakršnimi se ne strinjajo, pa NČR izrecno opozarja, da so novinarjem na voljo številni profesionalni načini in novinarske zvrsti, s katerimi lahko nestrinjanje javno izrazijo, vendar pa pri tem ne smejo javno izpostavljati mladoletnih otrok s fotografijami, imeni in priimki. Javno izpostavljanje otrok v medijih, z namenom izražanja nestrinjanja s prepričanji ali ravnanji javnih osebnosti ali drugih posameznikov, je po oceni NČR nedopustno.
Brezpogojno pa bi se moralo uredništvo Mladine izogibati širjenju sovraštva in nestrpnosti, kakršna je po oceni NČR primerjava (družine) poslanca z nacističnim zločincem.
v Ljubljani, 8. julija 2014
Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča
*Naslov je uredniški in ni avtorstvo Častnega razsodišča
