-
17. 6. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Kaj so odbori Evropskega parlamenta in čemu služijo?
Delo vsakega parlamenta temelji na delu parlamentarnih odborov. V Evropskem parlamentu ni nič drugače. Ko bodo 1. julija novoizvoljeni evropski poslanci začeli z delom, se bodo najprej morali razvrstiti v odbore. Odločitev, v katerem bodo opravljali delo, bo tudi odločitev, katerim temam bodo v času mandata posvetili največ pozornosti. Več
-
29. 5. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Zakaj se evropski poslanci združujejo v politične skupine?
Medtem ko se poslanci v nacionalnih parlamentih združujejo v poslanske skupine, se poslanci Evropskega parlamenta združujejo v politične skupine. V te skupine se ne združujejo po nacionalni pripadnosti, ampak glede na politično barvo oziroma politično prepričanje. Ta sistem naj bi omogočil, da poslanci pri odločanju ne bi imeli v ospredju svoje države, ampak nadnacionalni evropski interes. Več
-
11. 4. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Kaj je "evropska državljanska pobuda"?
Evropska državljanska pobuda je politični instrument, s katerim lahko milijon državljanov Evropske unije od Evropske komisije zahteva, naj Evropskemu parlamentu predlaga zakonodajo z določenega področja. Več
-
29. 3. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Katera evropska institucija ima v Bruslju največji vpliv?
V EU je na prvem mestu Evropski svet v sestavi voditeljev članic EU, saj sprejema temeljne odločitve, določa politične cilje in smernice, v Die Welt piše Henryk M. Broder. Pomagata mu Evropska komisija in Svet EU v sestavi ministrov držav članic. Svet EU je center moči v EU, saj je zakonodajno telo. Če Evropski parlament zavrne katerega od predpisov, ki ga Svet EU sprejme, sledi spravni postopek oziroma pogajanja o kompromisu. Svet EU potrdi proračun EU in v imenu EU sklepa pogodbe z državami in mednarodnimi organizacijami. Več
-
10. 2. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Kako poteka sprejemanje evropske zakonodaje?
Ker Evropski parlament spoznava, da Evropejci premalo poznamo, kako poteka zakonodajni postopek na ravni Unije, so o tem pripravili video, ki sprejemanje zakonodaje primerja z videoigro. Več
-
14. 1. 2014Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Kaj prinaša nova direktiva o koncesijah?
Javna naročila predstavljajo 19 odstotkov BDP-ja Unije, kar je okrog 2600 milijard evrov. Z novo direktivo bi Evropska komisija rada ponudnikom storitev zagotovila, da bodo lahko v javno-zasebnih partnerstvih na celotnem evropskem trgu nastopali enakovredno nacionalnim ponudnikom in pod jasnimi pogoji. Več
-
2. 12. 2013Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Katere prostotrgovinske sporazume je EU že sklenila in kaj prinaša sporazum z ZDA?
Evropska unija se v tem trenutku o prostotrgovinskih sporazumih pogaja z več državami, nekaj jih je tudi že podpisala. Nazadnje se je sprostilo trgovanje med članicami Unije in Kanado. Pogajanja so potekala štiri leta, oktobra potrjeni sporazum pa naj bi trgovanje med podpisnicama iz sedanjih 113 milijard evrov povečal za 23 odstotkov na okrog 140 milijard evrov. Tretjina teh novih 26 milijard evrov naj bi pristala v evropskem gospodarstvu, preostalo pa v kanadskem, predvideva Evropska komisija. Več
-
25. 11. 2013Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Zakaj je Bruselj prestolnica EU?
Evropska unija uradno nima prestolnice, a Bruselj velja za njeno neuradno prestolnico, saj je v njem sedež dveh od treh glavnih institucij EU, Evropske komisije in Sveta Evropske unije, poleg tega pa Evropski parlament, ki ima sedež v Strasbourgu, večinoma zaseda v Bruslju. Sedež sodišča Evropske unije, torej pravosodne veje oblasti EU, pa je v Luksemburgu. Več
-
18. 10. 2013Alternative Evrope | | Vprašaj Bruselj
Morate plačati, če naredite prekršek v drugi državi EU?
Pred časom se je Evropska unija zavedla, da je neplačevanje kazni za prekrške, storjene preko meje države, kjer storilec prekrška prebiva, zelo razširjeno in se je odločila ukrepati. Leta 2005 je sprejela Okvirni sklep o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Po njem lahko države EU, v kateri prebivalec druge članice stori prekršek, a ga ne plača, pošljejo odločbo v državo, kjer storilec/neplačnik prebiva, in ta država mora izterjati globo, kot če bi ta oseba storila prekršek doma. Država, ki prejme takšno odločbo iz druge države, jo lahko zavrne le v primeru, da obstajajo določeni pogoji. Za večino državljanov je najpomembnejše, da se izvršitev globe zavrne, če je kazen manjša od sedemdeset evrov. Več