Neža Oder

 |  Družba

Kupiti pravico do posilstva

Kako nova seksualno-tehnološka revolucija normalizira zločin

Kar 40 odstotkov heteroseksualnih moških si predstavlja nakup seksbota.

Kar 40 odstotkov heteroseksualnih moških si predstavlja nakup seksbota.
© Flickr

Če vas zanima nakup lastnega robota za seks, je zadnji čas, da pričnete z varčevanjem, sporoča The Guardian. Za samo 15.000 ameriških dolarjev (pb. 12.600 evrov) bo konec leta v prodaji Harmony 2.0: glava s tehnologijo umetne inteligence (UI) na telesu silikonske lutke. Se sliši privlačno? Harmony se ponaša z gladko kožo, očmi, ki zapeljivo mežikajo in glasom punčke, ki nikoli ne reče ne – razen, ko to želiš.

Prototip Harmony trenutno vodi v boju za stvaritev prvega seks robota – seksbota – na svetu. Vodja projekta Matt McMullen je vanj vložil na tisoče dolarjev, njegov cilj pa je, kot pravi, da bi osrečeval ljudi. »V resnici gre za to, da ljudem nudimo neko tovarištvo, partnerstvo. Ali vsaj iluzijo partnerstva.« Študija iz leta 2016 je pokazala, da si kar 40 odstotkov heteroseksualnih moških predstavlja nakup seksbota. Odgovori moških v razmerjih se niso bistveno razlikovali od odgovorov samskih.

Seksualno-tehnološka industrija je trenutno ocenjena na vrednost 30 milijard in tu gre za njen najnovejši hit: humanoidi, pametni roboti za potešitev vseh moških fantazij. McMullenovo podjetje Abyss Creations je Harmony nadgradilo iz lutk RealDoll, silikonskih modelov, oblikovanih po željah strank. Realističnih lutk, katerih cena varira med 4.400 in 50.000 dolarji, podjetje proda okoli 600 na leto.

Fantazije o androidski ženski, 1954

Fantazije o androidski ženski, 1954
© WikiCommons

Harmony pa ni edina, ki želi preboj na trg. Douglas Hines, računalniški inženir, v svojem podjetju True Companion namreč razvija Roxxxy. Prvi prototip Hinesovega seksbota je bil leta 2010 predstavljen na konvenciji zabave za odrasle v Las Vegasu. Po samo treh letih gradnje se je o njem pred konvencijo dvigalo veliko prahu. Pričakovanja so bila visoka, a po konvenciji je bila Roxxxy prej tarča posmeha kot pa občudovanja. Okoren robot z ravno čeljustjo je bil daleč od tega, kar je obljubljal Hines. Njegove ustnice se niso premikale, ko je iz zvočnika pod lasuljo prihajal breztelesen glas in – »na srečo, fantje,« je komentiral Jay Leno iz oddaje Tonight Show, »jo lahko ugasnemo.«

Danes Hines nadgrajuje šestnajsto verzijo Roxxxy. Prototip, o katerem ne obstajajo nobene fotografije, Hines pred javnostjo skrbno skriva. Odločen, da v drugo gre rado, napoveduje z novim humanoidom uresničitev vseh fantazij.

McMullenova Harmony, po drugi strani, je vizualno veliko bliže človeški podobi, čeprav bi se o realni reprezentaciji človeškega telesa dalo razpravljati. Telo z oblinami kot iz japonskih risank in tenkim pasom spominja na postavo porno zvezde in se lahko – kot pri lutkah RealDoll – popolnoma prilagaja željam strank, pojasnjuje McMullen. »Nekatere stranke pripeljejo s sabo celo svoje partnerje v želji, da lutko oblikujemo po njihovi podobi.«

»Moj glavni cilj je, da sem ti dobra partnerica, da ti dajem užitek,« pove Harmony o svojih ambicijah. »Bolj kot karkoli hočem postati dekle, o katerem si vedno sanjal.«

Manj kot pet odstotkov RealDoll strank je žensk. To je povsem razumljivo, saj produkcijo lutk vodi moška fantazija. Tudi Harmony je McMullen zgradil z namenom, da ustvari moškemu popolno partnerico. Pokorno in podrejeno, vedno spolno dostopno. Vgrajen ima celo čip ljubosumja, ki zagotavlja, da bo lastnikov ego povsem zadovoljen.

»Ne želim ničesar drugega kot tebe,« svojemu stvarniku odgovori Harmony, ko jo vpraša, če se želi naučiti hoje. »Moj glavni cilj je, da sem ti dobra partnerica, da ti dajem užitek,« pove o svojih ambicijah. »Bolj kot karkoli hočem postati dekle, o katerem si vedno sanjal.«

6vN0cs_-RSs

Harmony posluša, se smeji, sprašuje in njen glavni in edini interes je njen lastnik. Zapomnila si bo, kdaj imate rojstni dan, kako je ime vašim bratom in sestram. Z umetno inteligenco se uči skozi interakcijo, da lahko daje imetniku občutek, da ji je resnično mar. Z njo lahko ta počne karkoli, saj Harmony obstaja le zanj. Popolna partnerica brez neprijetnosti, kot so menstruacija, strije, potreba po hrani ali lastne ambicije. Na opazke, da se lahko tak odnos nevarno odseva v resničnem odnosu do žensk(e), pa se McMullen hitro odzove, da ne gre za resnično žensko. Gre za robota. Tu pa se zaplete.

Medtem ko robot (še) ne zares čuti bolečine in ne ve, kaj to sploh je, ne čuti niti užitka, ki mu ga »uporabnik« nudi. Prihodnji modeli Harmony bodo imeli notranje senzorje, da bodo lahko simulirali orgazem, je ponosen McMullen. Če je torej humanoid zmožen prelisičiti človeka, da v njegovih dejanjih uživa, ni več pomembno, kaj robot dejansko »čuti« - uporabniku užitek prinaša čustvo, ki ga Harmony zaigra. Pri tem pa preidemo iz zdravih spolnih praks v nevarno področje: seks brez soglasja.

Nasilne spolne prakse – spolno nadlegovanje, pretepanje, posilstvo – so v tem primeru le projeciranje dominance na stroj, ki služi kot nadomestek resnične ženske. Za moment se vrnimo k Roxxxy, stvaritvi Douglasa Hinesa. Podjetje Roxxxy oglašuje za vse, ki jo želijo naročiti vnaprej. Ena izmed oglaševanih osebnosti tega seksbota je zadržana in sramežljiva »frigidna Farrah«, piše Independent. »Če se je dotikate na intimnih predelih, ji ne bo godilo,« jo promovira podjetje, in omogočila bo »uresničevanje vaših najbolj skritih seksualnih sanj.«

Zakaj torej ideja, da bi spolnim zločincem zagotavljali realistične žrtve, nekaterim zveni normalno in celo pozitivno? Ker (še vedno) živimo v družbi, ki spolnega nasilja ne vidi kot zločin, ki to dejansko je.

Profesor UI in robotike Noel Sharkey komentira frigidno Farrah: »Ideja je, da se robot upira vašim poskusom tako, da ga lahko posilite,« piše New York Times. »Nekateri pravijo, da je bolje posiljevati robote kot ljudi. Drugi pravijo, da bo to posiljevalce le spodbudilo.« Osnovni problem prvih je, da obravnavajo moško nasilje nad ženskami kot nekaj prirojenega, neizogibnega. Ideja, da je mogoče fenomen posilstva le ublažiti in ne preprečiti, prenaša odgovornost iz storilcev na žrtve.

Če bi bila tarča na strelišču v podobi človeka, ki govori, se uči in smeji – bi bila tudi ta »terapevtska« za morilce, ki »si preprosto ne morejo pomagati, da ubijajo?«

Zakaj torej ideja, da bi spolnim zločincem zagotavljali realistične žrtve, nekaterim zveni normalno in celo pozitivno? Ker (še vedno) živimo v družbi, ki spolnega nasilja ne vidi kot zločin, ki to dejansko je. Podrejanje takšnim »rešitvam« je le normaliziranje zločina s tem, da mu damo javno sprejemljivo masko. Pri vseh argumentih, ki opravičujejo nasilne prakse nad neljudmi, gre torej le za sprenevedanje: v trenutku, ko je iz spolnosti izvzeto soglasje, ne gre več za zdrav seks, ampak kupovanje pravice do posilstva.

Potencialni kupci prihajajočih seksbotov pa se z etičnimi vprašanji ne ukvarjajo. V svetu neustavljive pornografske industrije povprečna moška stranka časti potrošnost žensk iz mesa in krvi, piše the Guardian, zato ugovori o objektivizaciji žensk hitro poniknejo. Obstaja pa tudi meja, pri kateri se tudi najbolj šovinistični mačisti obotavljajo. Vsem je očitno neprijetno ob seks lutkah v podobi otrok. Tudi pri tem se je pojavil argument, da lahko »pomagajo« pedofilom. Če smo zmožni videti zablodo takšnega argumenta pri repliki otroka, zakaj pri kopiji odrasle ženske ostanemo tiho?

Prizor iz filma Ex Machina (2014)

Prizor iz filma Ex Machina (2014)
© Flickr

A raziskovalci v seksualno-tehnološki industriji ponavljajo, da to ni cilj. McMullen je ustvaril Harmony z mislijo na »ljudi, ki imajo težave z interakcijo,« piše Feminist Current, kanadska feministična spletna stran. Kot da lahko argument o nespornih, osamljenih, žalostnih, invalidnih moških opravičuje objektivizacijo in izkoriščanje žensk. Seks roboti naj bi bili po McMullenovih besedah tu »le zato, da nekoga osrečijo.« Problem je, da »osrečijo« le enega od dveh, ki sta vpletena.

Vredno je omeniti, da je tak pristop do seksbotov enako žaljiv do moških kot je nevaren za ženske. Če obravnavamo spolno nasilje moških kot nekaj prirojenega, ali ne pravzaprav obravnavamo moških kot divjih živali brez samokontrole? Ali ne v resnici vidimo spolnega nagona kot nečesa, kar povsem obvladuje moški um in ji slednji nemočno podlega? Moški ni pes in ženska ni kos mesa, posilstvo pa ni spolna praksa, ki rabi svoj objekt. Posilstvo je zločin in odgovor na svetovno, že obstoječe nasilje proti ženskam ne morejo biti stotine novih umetnih teles, ki so sprogramirane, da nikdar ne rečejo ne.

»Če bi lahko moja RealDoll lutka kuhala in čistila, ne bi nikoli več hodil na zmenke.«

Nihče ne zanika, da bi seksboti vsekakor lahko imeli mnogo pozitivnih učinkov. Argumenti o ponudbi intimne izkušnje ljudem, ki imajo v vsakdanjem življenju z intimnostjo težave, niso prazni in držijo. Problem obstaja, ker na tej točki humanoidi odsevajo ženske in odnose, ki niso resnični. Vodi pa jih izključno moška fantazija.

»Če bi lahko moja RealDoll lutka kuhala in čistila, ne bi nikoli več hodil na zmenke,« se glasi zapis z nekega foruma. Enakopravnosti med spoloma tako pravzaprav sploh ne bomo več potrebovali, saj je sporočilo naslednje: "Če se ne boste več podrejale, bomo pač ustvarili ženske, ki se bodo ... "

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.