MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina, Mladina

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Popravek

    V intervjuju z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Juretom Lebnom smo po pomoti zapisali, da naj bi imel novi drugi tir železniške proge Koper–Divača 17-odstotni naklon. Načrtovani naklon je seveda 17 promilov. Več

  • Svetlana Slapšak, Ljubljana

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Antična Miturgija

    Spoštovani, ker sem tudi sama kritičarka, mi ne pade na pamet, da bi komentirala oceno Bernarda Nežmaha o svoji knjigi Antična miturgija (Beletrina, 2017) – sicer je ugodna, dobila sem štiri zvezdice. Gre za nekatere informativne detajle, ki bi lahko zavedli bodoče bralce. Prvič, navedena tri dela, ki naj bi bila primerjalni primeri, nikakor ne ustrezajo profilu moje knjige: Kdo je kdo v antiki Vladete Jankovića, iz neznanega razloga prevedena iz srbščine, je skopa, zastarela kompilacija s številnimi napakami, leme obsegajo po nekaj vrstic, poudarek je na prosopografiji; njegovih Mitov in legend iz leta 2006, ki se resda ukvarjajo predvsem z verskimi, biblijskimi vidiki te tematike, avtor ne omenja. Delo Paula Harveyja, ki ga je na novo izdala M. C. Howatson, Encyclopaedia of Greek and Roman Mythology, je standardni oxfordski priročnik, za katerega sam Harvey pravi, da je kompilacija. Kar zadeva pastorja Gustava Schwaba – njegove Najlepše antične pripovedke (izbor iz večjega dela) so globoko cenzurirane verzije za dečke v šolah, takrat deklic tam še ni bilo. Knjige je Schwab izdal 1838–40 in jasno odražajo duh časa. Kot otrok sem ga seveda rada brala, a že v klasični gimnaziji je postalo jasno, da to ne more biti resen vir za mitologijo. V dveh primerih gre za priročniška dela, Schwab pa je nostalgična vrednota, a neuporaben. Moji vzori so bili teorija mita Jean-Pierra Vernanta, ki jo je prvič predstavil na ISH v Ljubljani (gl. Slapšak, S., Za antropologijo antičnih svetov, ISH, 2000), in posredno tudi The Uses of Greek Mythology Kena Dowdna (1992). Z Dowdnom sem se pogovarjala o tem na kongresu o mitologiji 2011 v Trstu in Ljubljani in tudi pozneje, in strinjala sva se, da se njegov in moj koncept razlikujeta. Na tem kongresu so se sicer udeleženci strinjali z mojim terminom miturgija in z njegovo teoretsko in metodološko pojasnitvijo. Moja miturgija ni leksikon/priročnik in to je res nekaj, kar lahko vsakdo, ki vzame knjigo v roke, takoj prepozna – tudi brez branja Uvoda. Več

  • Polona Jamnik, Bled

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Dobri, slabi in zli

    Pod tem naslovom je Stanka Prodnik komentirala zadnjo sejo »Preiskovalne komisije o TEŠ 6 in na koncu priporočila ogled za nazaj, ker bo aktualen tudi v prihodnosti. Meni tega ni treba, ker sem prenos spremljala sproti. Več

  • Viktor Novak, Boštanj

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Izvor Slovencev

    Novinar je v članku svojo tezo podpiral tudi s tujimi primeri in med drugim ponesrečeno omenil poljsko skladbo Donatana, o kateri je zapisal: „Poljski konservativci tako na veliko slavijo svoje slovanske korenine in tradicijo; leta 2014 je državo na evrovizijskem tekmovanju zastopala pesem z nedvoumnim naslovom Mi Slovani (My Słowianie).“ Trditev novinarja ni resnična ali pa je vsaj zavajujoča. Bralcem predlagam, da si na youtube ogledajo pesem, kjer bodo seveda opazili, da je pesem preprosta humoristična ironija o Slovanih, posebej prirejena za Evrovizijo. Če pa si preberejo še besedilo v opisu pesmi, bodo opazili, da je pesem zgolj nadaljevanje prejšnje zelo odmevne pesmi „Nie Lubimy Robić’ (slo. Ne delamo radi), ki je tako kot celoten glasbeni projekt Donatana, navaden humor in bi ga težko povezali z vsebino članka vašega novinarja. Več

  • Uroš Orel, Ljubljana

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    High Noon 2017

    Kaj je gospoda Miheljaka napeljalo k temu, da je uspešnega in priljubljenega kamniškega župana z dvakratnim mandatom vtaknil v „kopico klovnov, burkačev, estradnikov, starlet in posebnežev“, ve samo on (in najbrž še njegov „prijatelj“). Več

  • Luka Šolmajer, Ljubljana

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Čustva

    V svoji odlični kolumni nas g. Repovž spomni na članek Zlobiranci proti ministrici g. Mekine, kako dobro poznani lobiji želijo rušiti ministrico za zdravje, go. Kolar Celarc. Spomnimo se nekaterih ministrov, ki so javkali o lobijih in hitro odstopali, zdaj pa, ko nekdo kaže več poguma, kaj se vendar dogaja? Poudarjen je bil že namen zavarovalniškega lobija, da si proti javnemu interesu ohrani najvišjo posamično provizijo v zdravstvu. Potem so še poleg tisti, ki bi ga zaradi možnosti večjega zaslužka kar vsevprek privatizirali, na škodo enakopravnosti in dostopnosti za vse. Najbolj zlohoten, zdravstveno škodljiv in koruptiven za medijsko poročanje pa je tobačni lobij. Že 10 let trajajoči balkanski ‘’Weekend’’ kongres medijev in oglaševalcev pod sponzorstvom Adris grupe (do junija 2015 predvsem tobačnega podjetja, od takrat investirajo v zavarovalništvo v Sloveniji) poteka v Rovinju v starih tobačnih tovarnah. Zdaj bom navedel nekaj primerov tega vpliva, saj je bistveno, da so to izjemno pomembno zdravstveno temo, ki ugasne 10 slovenskih življenj vsak dan, skorajda naredili za ‘’lanski sneg’’. Več

  • Marijan Lačen, Črna na Koroškem

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Črna roka

    Dr. Božo Repe v svojem članku Črna roka navaja, da je dr.Tamara Griesser Pečar v knjigi Razdvojeni narod Črno roko defi nirala kot teroristično organizacijo kot so to bile komunistične organizacije; vsekakor pa je ne opredeljuje kot nekaj, kar naj bi pripadalo domobranstvu oz. katoliški cerkvi. Torej povedano z drugimi besedami, Črno roko je ogradila od domobranstva in stališč katoliške cerkve med drugo svetovno vojno. Lahko je danes, več kot 70 let po teh dogodkih, postavljati neke teze, všečne svojemu ideološkemu prepričanju, ki jih zagovorniki iz drugega ideološkega pola zaradi pomanjkanja zgodovinskih dejstev, zaradi njihovega zatajevanja in uničevanja, bolj težko relativizirajo ali celo ovržejo. Več

  • Ciril Zabret

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Črna roka

    Z manjšim zamikom sem z velikim zanimanjem prebral članek dr. Boža Repeta »Črna roka«, objavljenega v Mladini 1.09.2017. Več

  • Prihaja Kelly

    V pismih bralcev je v Mladini št. 33 Peter Vilfan, nekdanji poslanec Zavezništva, ki je prestopil v DeSUS, zapisal več netočnosti, ki preprosto terjajo odziv. Od tega, kar piše, je res dvoje: stranka je tista, ki je sprejela sklep, da bo kandidatka Zavezništva za evropsko komisarko Alenka Bratušek. Škoda, da ni tega javno priznal že v času, ko se je začela gonja proti naši predsednici, in ne šele zdaj, ko je tudi specializirano državno tožilstvo po temeljiti kriminalistični preiskavi presodilo, da nepravilnosti pri tej politični kandidaturi ni bilo. Res je tudi to, da Vilfan te kandidature ni podprl, a ni bil proti – pri glasovanju na svetu stranke se je vzdržal. Vse ostalo, kar piše Vilfan, je resnica samo zanj. Več

  • Zmajev in iger

    Pri opisovanju lokacij v okolici Dubrovnika, kjer so snemali nadaljevanko Igra prestolov, sem botanični vrt Trsteno nehote preimenovala v Tisno. Oba kraja dobro poznam, zato se pozornemu bralcu, ki je lapsus opazil in me nanj opozoril, zahvaljujem, prizadetim pa za neljubo napako opravičujem.  Več