MLADINA Trgovina
  • Peter Štefanič, Ljubljana

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Ekonomija: Učna ura Kemisa

    Naslov sem vzel s tako naslovljenega prispevka dr. Bogomira Kovača v 22. številki Mladine (2. junij 2017). Preden zaidem v srž mojega pisanja, tole: dr. Kovač, izvrstno ste opisali vse bistveno pred takimi dogajanji in vsa odvečna dejstva, ki se zaradi malomarnosti, torej po nepotrebnem, in še česa, v kriznih razmerah dogajajo žal tudi pri nas. Več

  • Saša Rudolf, Trst

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Iz tržaškega Primorskega dnevnika: O Cosoliju in dokumentih z oznako »nepreverjeno«

    Ko se je v ponedeljek, 29. maja, na spletni strani Primorskega dnevnika pojavil članek »Pirjevec zaupnik Digosa«, skoraj nisem mogel verjeti naslovu. Prvi dvom je nastal, ko sem prebral, da gre za članek Reporterjevega novinarja Igorja Kršinarja, ki je povzel vsebino nekega nepreverjenega dokumenta iz Udbovskega arhiva, omenjenega v knjigi Igorja Omerze »Pahor v žrelu Udbe«. Dvomi so postali iz vrstice v vrstico večji. Konfldent Udbe, poznan le po šifri, sicer pripadnik italijanske državne policije, naj bi razkril koprskim udbovcem delovanje tržaške kvesture. Da so nadzirali Borisa Pahorja je razumljivo, a ne le v 80-ih letih, pač pa mnogo prej, ko je z Ubaldom Vrabcem in skupino mladih, med katerimi je bil tudi Bojan Brezigar, ustanovil Slovensko levico, ki se je pridružila Slovenski skupnosti. Prav tako so nadzirali tudi ostale štiri komponente Skupnosti, nekdanjo Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko katoliško skupnost, Slovenske krščanske socialce in Neodvisne Slovence. Da bi bil Jože Pirjevec konfident Digosa in mu poročal o delovanju stranke, je malo verjetno, prvič ker se ni udeleževal sej Slovenske skupnosti, čeprav je bil njen kandidat na listi Južnotirolske ljudske stranke. Več

  • Bernard Nežmah, Mladina

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Pamflet: Stare in bodoče smrti

    V članku »Stare in bodoče smrti« se je dogodil lapsus: legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik ni bil govornik na spominskem srečanju za bitko pri Turjaku leta 1943, ko se je ta vršila, ampak leta 2003.  Več

  • Joško Čolnik, Domžale

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Pamflet: Stare in bodoče smrti 

    Pisci nove resnice o času II. SV ugotavljajo, da je vse skupaj le komunistična zarota. Zaveznikom protikomunistitov so partizani pošiljali vojne komisije, sestavljene iz samih komunistov ali njihovih simpatizerjev. Kočevski proces je dokaz, da so zakone in ustavo kraljevine Jugoslavije pisali komunisti. Tako so v ustavo napisali, da se vojska Jugoslavije ne sme postaviti pod zastavo tuje države brez predhodne odobritve skupščine (v času vojne je odločala vlada namesto skupščine). V času vojne, izrednih razmer se z ukazom omejijo zakoni in predpisi. Prepovedano je izročanje lastnih državljanov tuji državi. Še bolj je vidna revolucionarna zakonodaja v zakonih, tako: s smrtno kaznijo in ali dolgoletno do dosmrtno robijo se kaznuje vodiče, ovaduhe in vsakogar, ki bi s širjenjem sovražnikovih pozivov in razglasov z namero, da bi sovražniku v čemerkoli pomagal; neizpolnitev vojaške dolžnosti s sklicevanjem na svoje versko, politično ali kako drugo prepričanje, vojne ujetnike, ki prelomijo častno besedo, da se ne bodo več bojevali proti Jugoslaviji in jih ponovno zajamejo z orožjem. Oficirje, ki prestopijo k sovražniku ali se samovoljno vdajo, se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi v čl. 1, točka 5: stopanje v zvezo z osebo ali z družbo v inozemstvu zato, da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa drugega, določenega v prednjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskega lista ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroj, red ali javni mir naše države. Kršenje tega zakona se kaznuje s smrtjo. Čl. 20: Vse temu zakonu protivne odredbe iz občega kazenskega zakonika in drugih kazenskih zakonov kakor tudi zakona o tisku, zakonov o društvih in shodih, zakona o posesti in nošenju orožja in vseh drugih zakonov, prestanejo veljati, ko stopi ta zakon v veljavo. Dodatno so sprejeli Zakon o povračilu škode zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obtoženih takšnih dejanj. Komunizem je bil razširjen tudi v Haagu in Ženevi, saj 4. Haaška konvencija dopušča organizacijo »milice«, ki deluje po Vojnih zakonih. Še huje državljanom, ki so vstopili v službo sovražne države, ne priznava zaščite po Vojnem pravu, beri vojnih ujetnikov. Deklaracija o ranjencih pa zahteva od vseh vpletenih strani, da jo spoštujejo, ne glede, na to ali so v boju ranjeni pripadniki regularnih ali neregularnih enot. Tu se postavi vprašanje, kako so ravnali »protikomunisti« ali pravilno MVAC z ujetimi ali ranjenimi partizani in civilisti, kajti bili so del italijanske cesarske armade. Več

  • Milan Gregorič, Koper

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Orbanov strojevodja

    Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli. Več

  • Ivan Leban, Škofljica

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Uvodnik: Krema za čakre

    Vsi naši tiskani mediji so večinoma cepljeni na slabe novice, dobra novica težko najde ustrezen prostor in ustrezen zapis v časopisih. Zato me je prijetno presenetil uvodnik Mladine 9. junija 2017 z naslovom Krema za čakre. Sicer površno obravnava različne lestvice, kjer je uvrščena tudi Slovenija precej visoko - seveda pa bi bila lahko še višje, če bi bili kriteriji malce drugačni. Več

  • Pismo Jožeta Pirjevca Borisu Pahorju

    Spoštovani Boris Pahor, Več

  • Umazana Magna

    Vsi nergamo nad politiki. Ti so, po moji oceni, še zgledni, glede splošno prisotne »butastosti«. Morda so na planetu bolj »butasti« od Slovencev samo še Hrvati. Čeprav imajo vetrnice! Morda pa samo Dalmatinci niso »butasti«? Nočemo vetrnic, ker so baje škodljive. Na Krasu so bili najprej problem ptiči, ki so samo pri nas tako butasti, da bi se zaletavali v njih. Ko smo poplačali »ljubitelje« ptic, so zdaj problem medvedi. Baje imajo tam kar 60 km širok koridor, po katerem se gibljejo in bi jih vetrnice gotovo motile. Pa jih res skrbijo medvedi? Če bi jih, bi jim zgradili nadhod čez avtocesto, kot je to za divjad povsod normalno, celo na Hrvaškem. Več

  • Strah pred volitvami

    V sestavku z navedenim naslovom avtorica Urša Marn navede tudi, da je “… v državi, kjer je lastniških več kot 85 odstotkov stanovanj…” težko doseči soglasje o obdavčitvi premoženja. Navede tudi podatek o številu stanovanjskih enot, iz katerega sledi, da ob 2 milijonih prebivalcev pride ena stanovanjska enota na 2,3 prebivalca, kar je manj, kot šteje članov povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5; SURS, splet). Stanovanj je torej v Sloveniji dovolj. Zakaj je takšen problem uvesti “pravično” obdavčitev nepremičnin? Če je bojazen zastran tistih (starejših) posameznikov, ki imajo eno samo (mnogo preveliko) stanovanjsko enoto, v kateri živijo, se ga da razrešiti: le-to se na ustrezen način izvzame iz obdavčenja, ustrezno pa se obdavči vse tiste enote, ki jih posameznik ne potrebuje kot lastno bivališče. Več

  • Nezainteresirani dijaki demotivirajo profesorje, to pa vodi v zniževanje kvalitete šolstva

    Družba si svojih posameznikov še nikoli prej v zgodovini ni mogla privoščiti tako dolgo in poglobljeno izobraževati kot danes. Poglavitni in edini namen šole bi moral biti posredovanje znanja, ki ga je človestvo odkrilo in zbralo v času svojega obstoja in to znanje bi moralo biti samo po sebi zanimivo in navdihujoče. Situacija v kateri smo trenutno, pa je iz šole naredila mukotrpno in dolgočasno tekmo, kjer so zmagovalci znani že vnaprej, vsi ostali pa poskušajo po liniji najmanjšega odpora preživeti to nujno zlo. Več