MLADINA Trgovina
  • KSENJA STROŽIČ 

    23. 10. 2017  |  Politika

    Borut Pahor se v drugem krogu ne bo branil podpore Janeza Janše

    Včerajšnjo razglasitev volilnih rezultatov je spremljala razočaranost predsedniških kandidatov in kandidatk nad nizko volilno udeležbo, slednja je bila 43,57-odstotna, kar je najmanj od vseh predsedniških volitev samostojne Slovenije. V drugi krog volitev odhajata aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki je neuradno prejel nekaj manj kot polovico vseh glasov (47,07 %) in kamniški župan Marjan Šarec, ki je prejel skoraj 25 odstotkov glasov (24, 97 %). Vsi kandidati in kandidatke so pričakovali kakšen odstotek glasov več, vendar razočaranja niso želeli pokazati. Poglejmo si, kako so komentirali včerajšnji izid predsedniških volitev. Več

  • Izak Košir

    22. 10. 2017  |  Politika

    Pahor in Šarec se bosta pomerila v drugem krogu predsedniških volitev

    Današnje volitve je med drugim zaznamovala tudi nizka volilna udeležba, ki ni dosegla niti polovice vseh volilnih upravičencev in upravičenk. Na volišča jih je namreč odšlo zgolj nekaj več kot 43 odstotkov volivk in volivcev. Kljub številnim volilnim napovedim pa aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu predsedniških volitev, saj je prejel le nekaj več kot 47 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec Marjan Šarec pa slabih 25 odstotkov. Dokaj visok odstotek je doseglo tudi število neveljavnih glasovnic, ki jih je naštela Državna volilna komisija, teh je bilo dobrih 5.300. Obeta se nam torej drugi krog predsedniških volitev, kjer se bosta pomerila Pahor in Šarec. Več

  • Borut Mekina

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Neonaci vicekancler

    Nemški Suddeutsche Zeitung je naredil potezo, ki je avstrijski mediji zadnjih 20 let niso zmogli – na podlagi mnogih doslej mimogrede objavljenih informacij o preteklosti voditelja avstrijske FPÖ Heinza-Christiana Stracheja je rekonstruiral njegovo neonacistično preteklost. V dosjeju, ki so ga objavili, vidimo Stracheja z nacističnim pozdravom, v različnih uniformah, kot člana pozneje prepovedanih skrajnih skupin. Med letoma 1988 in 1994 ga vidimo na neonacističnih taborih in med drugim tudi na vojaškem urjenju nekje po gozdovih avstrijske Koroške. V Avstriji, so zapisali nemški novinarji, se te informacije zdijo nepomembne. Več

  • Damjana Kolar

    23. 10. 2017  |  Kultura

    Trije mladi intelektualci, ki se odločijo spremeniti svet

    V Kinodvoru bo 25. oktobra premiera zgodovinske drame Mladi Karl Marx v režiji Raoula Packa, ki je bil premierno predvajan na letošnjem Berlinalu. Film govori o prvem srečanju Marxa in Engelsa, ki sta predstavljena kot upornika, ki pišeta podžigajoče tekste, polne revolucionarnih idej, noči pa preživljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom. Več

  • Izak Košir

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Kako so risali Mladinin grafit v Kataloniji

    Ilustracija Tomaža Lavriča o nasilju španske policije z naslovnice Mladine št. 40 zdaj krasi tudi zid v Kataloniji. Kopijo slike, ki ponazarja protest proti državnemu nasilju nad državljani, so zakrivili člani La Grede, fotografije grafita pa nato objavili na Twitterju, kjer smo zanje izvedeli tudi Mladinini novinarji. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

    Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Predsednikova beseda

    Na Mladini smo se s premislekom odločili, da v zadnji številki pred predsedniškimi volitvami na intervju povabimo bivšega predsednika republike Milana Kučana, starosto slovenske politike. Z jasnim namenom: pokazati, kaj je predsedniška govorica, kaj je suverena govorica, kaj so izdelana in premišljena mnenja, kaj so vprašanja, ki si jih postavljajo državniki. In dejansko je v tem smislu intervju pretresljiv: ker spomni na čase, ko so se tudi politiki neke majhne države drznili postavljati za neke postulate in postavljati vprašanja in razmisleke o svetu, ne le o plotovih drobnih malih skrbi. Na tem je bila ta država zgrajena, na tej državniški moči. Več

  • Uredništvo

    22. 10. 2017  |  Politika

    Volilna napoved: Borut Pahor bi zmagal z več kot polovico vseh glasov

    Volilna napoved, ki jo je za RTV Slovenija pripravil Episcenter, kaže, da je dozdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju svoj glas namenila več kot polovica volivcev (56,2 odstotka), kar pomeni, da drugi krog ne bo potreben. Na drugem mestu mu z 22,5 odstotka sledi Marjan Šarec. Na tretjem mestu je Romana Tomc (10,2 odstotka), sledi ji Ljudmila Novak (5,4 odstotka), Andrej Šiško bi dobil 1,9 odstotka glasov, ostali kandidati, Suzana Lara Krause, Maja Makovec Brenčič, Angelca Likovič in Boris Popovič bi dobili odstotek oziroma še manj glasov. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Meseno spoznanje

    »Na novinarje danes pogosto leti očitek, da smo ‘krivi za vse’, začenši s stanjem v družbi. – Priznam, krivi smo. No, ne ravno krivi, ampak soodgovorni, da so se neke stvari zapeljale tako, kot so se. Smo soodgovorni. Kolegi mi pogosto rečejo, da smo mi pač ogledalo tega, kaj se v družbi dogaja. Če smo samo ogledalo, ni dovolj. Mi moramo biti tisti, ki spodbujajo razpravo, kako pa bi moralo biti.«
    — Iz pogovora televizijske voditeljice in novinarke Tanje Gobec za MMC TVS (10. 6. 2015) Več

  • Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Politika

    Brez volitev ni demokracije

    Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen. Več