SebastiAn: Total

+ + + +

SebastiAn alias Sebastian Akchoté je mlad(en)ič francosko-srbskega rodu, v preteklosti razpet med Parizom in Beogradom; s skupinama Daft Punk in Justice sestavlja sveto trojico francoskega masivnega elektro zvoka tega tisočletja. Možakar, ki na planetu živi tri desetletja, pol življenja ustvarja glasbo, zadnjih šest let pa konkretno opozarja nase s svojimi komadi in remiksi. In letos je očitno leto svete trojice: skupina Daft je nazadnje izdala jako solidno filmsko glasbo za dolgometražni Tron: Legacy, zasedba Justice ima v paci nov album Audio, Video, Disco in naj bi ga predstavila konec oktobra, Total pa je izšel pred poletjem, v katerem se je pogosto in marsikje predvajal.

Sicer je plošček povzročil dvigovanje obrvi zaradi razmeroma kontroverzne naslovnice, na kateri SebastiAn poljublja samega sebe - toda s to spretno potezo je marsikoga opozoril na svoj albumski prvenec, nedvomno primeren za širše množice ušes, ki se bodo lahko poistovetile z njegovimi aranžmajsko bogatimi izdelki. Ti vsebujejo obilico zvočnih odklonov, ki štrlijo marsikam v glasbeno širino. Glede na izkazano širino je SebastiAn ovrgel mit, da gre zgolj za odličnega remikserja, s tem totalom gre svojo pot, na svoj način. Uvod albuma Love In Motion z gostujočim Mayerjem Hawthornom je lahkotna fankoidna pop elektro vpadnica; prevesi se v Embody in oba komada skupaj povsem zapečeta kompas na poti k francoskemu zvoku, značilnemu za SebastiAnovo generacijo.

V zavajanje z disko občutkom ugodja, ki ponekod odpihne prah s Princeovih vinilk iz osemdesetih let. Sicer v 22 odsekih skozi 51 minut (!) pred malodane vsak komad na ploščku uleti kratek, manj kot minuto dolg vmesni zvočni film, ki pot ušes in nog kmalu predrugači - naenkrat pobesni s konkretno globino v komadu Fried, v naslovnem Total pa odide v pank-metal šus (obogaten s spretnim producentskim dotikom enega tistih, ki so na meji med geniji in čudaki). Tako uvodne, ušesom prijetne frekvence, v celo(s)tni sliki delujejo kot trik, s katerim ljudi pritegneš, da jih potem opereš pri 90 stopinjah v pralnem stroju. Frenetični in lucidno živahni pasusi, ki presekajo zvočno lagodje v prijetenskorazpoloženjskih melodijah, album vedno znova poženejo naprej v dolgi tek. Poln voz pridelkov sicer navrže povprečen komad C.T.F.O., v katerem gostuje M.I.A., malo naprej pa zasijeta miniaturna pop bisera Arabest in Y.E.S. Pa odvali konkretno energičen elektro, da basi mastno zacedijo; servira Tetro s pridihom klasicizma pa v Doggg in Jack Wire useka elektronificirana rok komada. Duhovit možakar, tale SebastiAn, ki mu je uspelo ustvariti nekaj drugega. Tole ni tipičen album, ampak knjiga zvočnih zgodb, ki ustvarjajo enega dolgotrajnejših izdelkov in standardov, kamor bi znalo odnesti SebastiAnovo produkcijo po teh smernicah razvoja. Vznemirljivo.