Maska Guya Fawkesa

Gibanje Okupirajmo Wall Street oz. Revolucija 15. oktober raste. Poglejte le rezultate ankete, ki jih je objavilo Delo: skoraj 87 odstotkov Slovencev podpira protestnike pred Ljubljansko borzo. Kar ni le presenetljivo, ampak tudi nepojmljivo - takega konsenza ni v Sloveniji o ničemer več. To ni le absolutna večina - to je plebiscitarna večina. Večina vprašanih tudi meni, da kapitalizem ne bo preživel. Če bo gibanje raslo s tako intenzivnostjo, nas morda čaka celo referendum z vprašanjem: ali podpirate ukinitev kapitalizma? Ali pa poglejte na Amazon: maska Guya Fawkesa, ki jo širom po svetu nosijo protestniki, nasprotniki izrojene diktature kapitala, je daleč najbolj prodajana, daleč najpopularnejša maska. Ni maske, ki bi lahko tekmovala z njo.

Tako masko je v filmu V kot vroče maščevanje (V for Vendetta, 2006), posnetem po kultnem stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki je v osemdesetih funkcioniral kot alegorija thatcherske, neoliberalne Britanije, nosil »V« (Hugo Weaving), skrivnostni, fantomski, iznakaženi zarotnik/revolucionar/anarhist, skrit za masko Guya Fawkesa, zarotnika/revolucionarja/anarhista iz 17. stoletja, sicer občutljiv, kultiviran intelektualec, ki se hoče leta 2020 v spregi s svojo muzo, hčerko »izginjenih« aktivistov, maščevati totalitarnemu, fašistoidnemu režimu, ki je Britanijo spremenil v brutalno policijsko državo, fundamentalistično podružnico Velikega brata. Vse se je začelo z nacionalno tragedijo, ki jo je demagoški režim izkoristil za rušenje demokracije in napihovanje spopada civilizacij. »V«, ki verjame, da ni revolucije brez plesa, tudi verjame, da bo z razstrelitvijo parlamenta ljudi spravil na ulice in jih odlepil od TV-zaslonov, kar je seveda pretenciozno - ljudje spektakle najraje gledajo na TV. »V« gre v svojem pop anarhizmu in političnem idealizmu do konca - film tudi.

Maska Guya Fawkesa je našla prave obraze. »V« je nasprotoval fašistoidni, fundamentalistični diktaturi - protestniki nasprotujejo ekonomskemu fundamentalizmu, diktaturi razšopirjenega, pohlepnega finančnega sektorja. Dalje, »V« ni več verjel v parlament - tudi protestniki ne verjamejo več niti politiki, niti parlamentu, niti strankam. Njihov slogan se glasi: »Nihče nas ne predstavlja!« V resnici je še huje: ne le da jih politika ne predstavlja več, ampak si jih očitno niti predstavljati ni več sposobna! A po drugi strani: kako bi lahko ta politika sploh še koga predstavljala, če pa si ni več sposobna predstavljati 99 odstotkov ljudi? Predstavljati si je sposobna le tisti odstotek. Dalje, »V« je nasprotoval brutalizaciji, militarizaciji družbe - protestniki nasprotujejo brutalni, militantni politiki, ki varčuje navzdol in rešuje navzgor. »Denar ljudem, ne bankam!« In končno, »V« ni nasedel populističnim frazam o kulturnem boju oz. »spopadu civilizacij«, s katerimi je oblast zamotila in okupirala ljudstvo - tudi protestniki imajo dovolj demagoških pravljic o kulturnem boju. Ugotovili so, da se ljudje ne delijo na leve in desne, na tiste, ki so za Tita, in one, ki so proti Titu, na tiste, ki so za splav, in one, ki so proti splavu (itd.), ampak na tiste, ki jih je 99 odstotkov, in one, ki jih je odstotek. Prava družbena ločnica ni kulturna ali politična, ampak razredna. Kulturni boj je le maska razrednega boja.

Ta maska ni nič brezosebnega, ampak nekaj zelo osebnega - brezosebne so korporacije, brezoseben je financializem, brezoseben je kapitalizem, brezoseben je en odstotek.

Maska Guya Fawkesa je med protestnike - v gibanje Okupirajmo Wall Street in gibanje Revolucija 15. oktober - prišla kakopak prek Anonymusa, tajne, zelo skrivnostne, kolektivistične hekersko-aktivistične, »hacktivistične« spletne bratovščine, »legije«, »digitalnih maščevalcev«, ki se v imenu resnice in znanja borijo za svobodo interneta in informiranja in ki so zadnja leta - po letu 2008, po svoji prvi operaciji (uperjeni proti scientološki cerkvi) - postali simbol boja proti korporativizmu, monopolizmu, financializmu, cenzuri, antipiratskim zakonom in lažem (»Ne odpuščamo. Ne pozabljamo. Pričakujte nas.«), kar seveda pomeni, da so postali strah in trepet korporacij, oligarhije, vlad in političnih elit, potemtakem strah in trepet tistega »enega odstotka«, proti kateremu zdaj širom po svetu protestira gibanje 99 odstotkov. Da so se maska Guya Fawkesa, gibanje Okupirajmo Wall Street in anonymusi tako dobro ujeli, ne preseneča, navsezadnje, protestniki in anonymusi so podobno organizirani: brez voditeljev, brez hierarhije, brez partijske avtoritete, brez ideologije, brez »političnega« programa.

Tudi sporočilo maske je pri obojih identično: Ni važno, kdo sem! Ni važno, kdo je za masko! Sem eden izmed 99 odstotkov! Ali bolje rečeno: to ni maska, ki bi kogarkoli ali pa karkoli skrivala, ampak maska, ki ničesar ne skriva. To ni maska, ki bi individualnost brisala, ampak maska, ki individualnost afirmira. To ni maska, ki bi posameznike utapljala v množici, ampak maska, ki množico - in posameznike - šele ustvarja. Ta maska ni nekaj pasivnega, ampak nekaj aktivnega. Ta maska ni nič brezosebnega, ampak nekaj zelo osebnega - brezosebne so korporacije, brezosebne so finančne institucije, brezoseben je financializem, brez-oseben je kapitalizem, brezoseben je en odstotek.

Če masko snamete, zagledate svoj obraz. Če zagledate obraz »pošasti«, potem ste na napačni strani zgodovine. Maska je orožje - vzemite jo v roke!