-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Družba
Ob zares velikih znanstvenikih
Recimo, da oseba, ki velja za ugledno in izobraženo, morda celo za pametno, javno privleče na dan izjavo, kakor je ta, da v vsej zgodovini ni bilo niti enega samega zares velikega znanstvenika ženskega spola, torej znanstvenice. Kaj bomo naredili? Bomo podpisali peticijo zoper to neumnost? Se bomo pritožili komisiji EU ali na evropsko sodišče za človekove pravice?
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Družba
»Zato zlasti na dnevne, slovenske obiskovalce apeliramo, da se morda v teh poletnih mesecih izognejo Bledu in si ga za svojo destinacijo izberejo jeseni, pozimi ali spomladi, ko ni takšne gneče.«
V. d. direktorja Turizma Bled Matjaž Berčon -
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Družba
»Rada primerjam sebe pri petindvajsetih letih pa Slovenijo pri petindvajsetih. Obe ženski, obe mladi. Kaos!« (Tina Maze)
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Kultura | Dogodki
Jazzovsko-punkovski začetek pomladi
Poleg pomladi, ki je že na stežaj odprla svoja vrata, nam je začetek tega tedna prinesel dva odlična koncerta za vse ljubitelje jazza in tiste, ki so jim blizu nekoliko bolj eksperimentalni glasbeni izrazi.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Stranski produkti nam pogosto povedo več kot sam produkt. Zapisi prisluškovanj Tomažu Lovšetu, ki jih je objavil Dnevnik in ki so jih kriminalisti pridobili v preiskavi nepravilnosti v Diners Clubu, so tak stranski produkt. Jasen, glasen in zelo zgovoren. Zapisi teh prisluškovanj nam povedo vse o neo-
-
1. 10. 2013, 16:00 | Svet
Ameriška vlada delno ustavila delovanje
Ameriška zvezna vlada je zaradi spora med republikanci in demokrati ostala brez dela sredstev. Tudi tokrat bodo najbolj prizadeti najrevnejši – državo pa čaka še težja politična bitka za dvig ravni zadolževanja, saj bo sedanja raven dosežena 17. oktobra. »Res so naredili to. Skupina republikancev v predstavniškem domu je vlado pravkar prisilila k ustavitvi delovanja zaradi 'Obamacara', namesto da bi sprejeli pravi proračun.« S tem stavkom je na svojem uradnem nalogu na Twittru ameriški predsednik Barack Obama izrazil svoje ogorčenje zaradi delne ustavitve financiranja zvezne vlade točno ob polnoči 1. oktobra.
-
22. 9. 2013, 21:15 | Politika
Stranka nemške kanclerke Angele Merkel po podatkih vzporednih volitev vodi pred svojimi tekmeci z okoli 42 odstotki. Kljub temu pa tudi Angelo Merkel verjetno čaka kislo jabolko – vladanje v 'veliki koaliciji' z največjimi nasprotniki, socialnimi demokrati, saj je Svobodnjaška stranka, ki je v sedanji koaliciji najverjetneje zgrešila volilni prag za vstop v parlament, postala neuporabna za so-vladanje. Socialni demokrati (SD) naj bi po teh rezultatih osvojili okoli 26 odstotkov glasov.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Banana republika ali barbarstvo!
Spomnite se vseh tistih znanstvenofantastičnih filmov, v katerih je potovanje skozi čas mogoče. Lahko odpotuješ v prihodnost. Lahko se vrneš nazaj. In junak odpotuje v prihodnost, v kateri pa potem v grozi ugotovi, da svet tak, kot je bil, ne obstaja več – zadela ga je huda katastrofa, apokalipsa. Svet je doživel »konec sveta«. Kaj naredi junak? Jasno, vrne se v preteklost, kjer potem narediti vse, da bi prihodnost spremenil – da bi torej preprečil to apokalipso, ta padec v mrak, ta »konec sveta«. Na vsak način skuša preprečiti neizbežno, ker se zaveda, da to, kar počnejo ljudje, vodi v neizbežno katastrofo, toda potem prav s tem, ko skuša spremeniti prihodnost in preprečiti katastrofo, samo katastrofo povzroči.
-
10. 9. 2013, 18:30 | Svet
Barack Obama je sicer kljub vse manjši podpori v svetu in med zavezniki ter kljub vse glasnejšim nasprotnikom napada na Sirijo, vse do presenetljivega obrata zagovarjal nujnost ameriške vojaške intervencije. Potem pa se je nenadoma zgodil popoln preobrat. Za vse skupaj je bil kriv na prvi pogled mimogrede navržen komentar ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je ob včerajšnji jutranji novinarski konferenci v Londonu na vprašanje, ali lahko Asad naredi še karkoli, da bi se izognil napadu, dejal: »Seveda. Lahko mednarodni skupnosti naslednji teden preda vse svoje kemično orožje, vse do zadnjega koščka. Vendar tega ne bo naredil in ne more biti storjeno.«
-
3. 9. 2013, 19:30 | Politika
Vlado Žabot: Vstajniško pismo slovenski javnosti
Nihče v Sloveniji več ne more reči, da ne vidi, kako se pleni. In nihče v Sloveniji več ne more reči, da ne ve, da se pleni njegovo premoženje. Kdor si še zmeraj zatiska oči ali se slepi z že žaljivo podcenjujočimi in predrznimi manipulacijami ali s političnimi barvami plenilcev, bo pač zelo težko pogledal v oči svojim otrokom in vnukom, ki bodo ostali brez dediščine in perspektive. Takrat jim bo namreč treba priznati, da je bilo lagodneje ležati na kavču pred televizorjem ali politikantsko modrovati po bifejih ter gledati in poslušati, kako slovenski politični lopovi obtožujejo druge slovenske politične lopove, da so politični lopovi, kot pa vstati ter kratko in malo zaščititi lastno premoženje, dediščino, dostojanstvo in razvojno perspektivo.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura
Ob New Yorku leži več otokov. Med njimi sta tudi Staten in Hart. Na otoku Staten – na zahodni strani – je bilo največje odlagališče odpadkov in smeti na svetu. A ne le to: to smetišče je bilo največji človeški artefakt na svetu. Smetišče je največja stvar, ki jo je zgradilo človeštvo. Raztezalo se je čez 890 hektarjev. Videlo se je iz vesolja. Pred nekaj leti so ga zaprli. Zdaj tam raste orjaški park.
-
28. 8. 2013, 11:30 | Družba
Iz Monitorja: Skopost v informatiki
Skopost ni lepa čednost. Resda je povod za nešteto zabavnih šal, a ko se enkrat znajdemo na udaru z njo opremljenih ljudi, nam ni do smeha. Od nekdaj opažam, da je v naši stroki skopost pogost pojav. Kaj botruje temu, mi do zdaj ni uspelo ugotoviti. Dozdeva se mi, da smo zanjo precej krivi informatiki sami.
-
23. 8. 2013, 10:00 | Politika
Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske
Rehabilitacija domobranstva, ki smo ji priča z napovedano manifestacijo v Rovtah, je le del daljšega in širšega procesa revizije zgodovine. Hkrati pa tudi eno zaključnih dejanj, s katerimi se je Slovenija ideološko uvrstila med nekdanje vzhodnoevropske socialistične države, ki so med drugo svetovno vojno in po njej imele povsem drugačno (sicer tudi med seboj različno) zgodovino. In ki so bile ob padcu berlinskega zidu razvojno daleč za Slovenijo. Dolgoročni ideološki cilj radikalnega dela slovenske desnice je razpoznaven še iz Demosovih časov: slovensko zgodovino izenačiti z vzhodnoevropsko, zabrisati razlike med vzhodnoevropskim »realnim« socializmom in jugoslovanskim (slovenskim) samoupravnim socializmom, zgodovino druge svetovne vojne pa prav tako po vzhodnoevropskem vzoru zreducirati na konstrukt o »dveh okupatorjih« nacifašističnem in boljševiškem.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Ko je bilo II. svetovne vojne konec, je prvi predsednik slovenske vlade postal Boris Kidrič. Za sabo je imel vojno, pred sabo pa izgradnjo nove države, nove družbe, novega sveta, novega človeka. Tole je vedel: izgradnja nove družbe bo uspela le, če bomo ohranili momentum zgodovine, tempo revolucije, če bomo torej to osvobodilno evforijo podaljšali.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
V nekaterih državah je II. svetovna vojna trajala šest let, pri nas, v Sloveniji, pa le štiri leta, toda to so bila dolga, mučna, težka, grozna, strašna štiri leta. Dobro veste, kaj vse se je zgodilo v tistih štirih letih. Še vedno nas stiska, zvija in mrazi. Toliko, da smo si na jasnem, kaj vse se lahko zgodi v štirih letih. In zdaj se vprašajte: česa ni bilo tista dolga, tako rekoč neskončna štiri leta? Rekli boste: hrane! Že res, toda precej usodneje in pogubneje je bilo to, da tista štiri leta ni bilo volitev. In demokracije. Rekli boste: ha, pa saj jih tudi po štirih letih – po vojni – ni bilo! Ravno v tem pa je moja poanta.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Bruselj zahteva še več varčevanja in klestenja. Stalno nam ponavlja: še premalo klestite! Še premalo zategujete! Še premalo varčujete! Lahko, da je to le trik, s katerim nam skuša Bruselj – lakaj finančnih trgov in bonitetnih agencij – pred novo veliko privatizacijo znižati ceno, toda naše politične stranke trenutno druži predvsem neverjetna zvestoba politiki varčevanja.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura
V Peklu (Inferno), ki ga je nedavno objavil Dan Brown, se Robert Langdon, Indiana Jones umetnostne zgodovine, in dr. Sienna Brooks, njegova nova sopotnica (brez las, toda z inteligenčnim kvocientom 208!), po dolgi, mučni, smrtno nevarni odisejadi znajdeta v nekem beneškem muzeju, v katerem iščeta grobnico razvpitega Henricusa Dandola, izdajalskega doža, ki je rimskemu imperiju pred mnogimi, davnimi leti resda ponovno priboril Konstantinopel (alias Bizanc, alias Istanbul), a tudi odsekal glave štirim umetniškim konjem in ukradel kosti sv. Lucije.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Slovenija je dežela fiskalnega pravila, samomorov in prometnih nesreč. Bo zaradi fiskalnega pravila več samomorov in prometnih nesreč? Vsekakor. Naj vam pojasnim, zakaj.
-
14. 5. 2013, 09:00 | Ekonomija
Kdo se ne spomni filmskih prizorov, kjer ta ali oni shylockovsko-mafijsko-posojilodajalski tip izsiljuje zablodelega in zadolženega državljana, naj mu vrne dolg do naslednjega dne, sicer bo izgubil del telesa, družinskega člana? Pravzaprav posojilodajalci v takšnih trenutkih preko svojih mračnih izterjevalcev dolg vselej še nekoliko zvišajo, rok za odplačilo pa skrajšajo – kot za nalašč. Rečeno drugače, spremenijo se v oderuhe. Gledalci se ob takih prizorih vedno znova vprašamo, kako bo dolžnik v krajšem času zbral višjo vsoto, če mu v daljšem času ni uspelo zbrati nižje vsote? Kako bo torej oderuške obresti, saj zvišanje vsote ne predstavlja nič drugega?
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Ves čas krize lahko opazujemo nekaj absurdnega, tako rekoč norega: mednarodne finančne institucije (od Mednarodnega denarnega sklada do Evropske centralne banke), stebri finančne industrije, bonitetne agencije, finančni mediji in finančni analitiki kar tekmujejo, kdo bo prej, natančneje in pikantneje napovedal finančni zlom kake evropske države, kdo bo napovedal hujšo katastrofo, kdo bo v svojih napovedih bolj apokaliptičen. Zdi se, kot da nestrpno čakajo na neizogibni finančni zlom te ali one države. In seveda, zdi se, kot da si želijo, da bi imeli prav.
-
3. 4. 2013, 13:20 | Politika
Svoboda misli: Oglušujoči molk
Bodimo povsem neposredni. Janševa izključitev iz Pena, tega uglednega mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, je prišla prepozno. Izključiti bi ga morali že pred leti. Ne zato, ker ni aktivno sodeloval pri delu društva – v nasprotju z Dimitrijem Ruplom je vsaj plačeval članarino –, ne zato, ker se že dolgo ne ukvarja s pisanjem, in ne zato, ker je politik. Pa tudi ne zato, ker že dolga leta napada svobodo govora in toži novinarje. Izključiti bi ga morali takoj, ko je postalo jasno, da je njegova želja po prevzemanju vseh podsistemov države tolikšna, da ogroža demokracijo in svobodo. Kar je seveda lep zgodovinski paradoks. Janšo so v osemdesetih letih malo na silo spravili v Pen. Ne zaradi njegovih esejev ali knjig, pač pa zaradi novinarskega dela. Večina kolumnistov seveda ni članov Pena, je pa res, da je bil Janša takrat zaprt. Član Pena je postal v imenu vrednot demokracije, svobode misli in govora, da bi bil njegov proces pred vojaškim sodiščem deležen večjega mednarodnega zanimanja. Šlo je za simbolično, politično vključitev. Dvajset in še nekaj let kasneje pa se je zgodovina obrnila, članstvo v Penu je Janša izgubil zaradi očitkov, da krši ista demokratična načela, zaradi katerih so ga v združenje nekoč vključili.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Britanski general John Hackett, večkrat dekorirani prvak II. svetovne vojne, poveljnik padalske brigade, ki je slavno naskočila Arnhem, in nekdanji poveljnik severne armade Nata, je leta 1982 objavil politični triler Tretja svetovna vojna, sicer huronski bestseler, v katerem se III. svetovna vojna – veliki obračun med Sovjetsko zvezo in Zahodom, med komunizmom in kapitalizmom – začne 4. avgusta 1985. Sovjeti že v prvem sunku prodrejo globoko v srednjo Evropo, na severu do Danske, na zahodu do Rotterdama, spopadi pa se prenesejo tudi na Bližnji in Daljni vzhod, v Srednjo Ameriko in Južno Afriko, celo v vesolje, kjer se z laserskimi žarki udarita Enterprise 101 in Sojuz 49.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
»Bogastvo družb, v katerih vlada kapitalistični produkcijski način, se kaže kot ogromna zbirka blag, posamično blago pa kot njegova elementarna forma. Naše raziskovanje se zato začne z analizo blaga.« Tako se začne Marxov Kapital, kronika kapitalističnega izkoriščanja, epski triler o umoru iz pohlepa, ki je v prevodu Mojce Dobnikar izšel tudi pri nas.
-
11. 3. 2013, 17:00 | Politika
Kakšen je torej rezultat slovensko-hrvaškega dogovarjanja? Dogovor je vsekakor kompromis, nobene strani ne postavlja v vlogo zmagovalke. V enem stavku bi lahko rekli tako: Slovenija je po eni strani dobila to, kar je zahtevala – reševanje vprašanja v okviru banke Bis -, po drugi strani pa ni dobila tistega, kar si je najbolj želela: dokončne rešitve tega vprašanja še pred vstopom Hrvaške v EU. Po drugi strani pa je Hrvaška dobila to, kar si je najbolj želela – ratifikacijo pristopne pogodbe z EU – in ni dobila tistega, kar je zahtevala: da namreč Slovenija čim hitreje in če je potrebno na podlagi sodb izplača dolg hrvaškim varčevalcem NLB.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
Če ste kdaj gledali stare holivudske vesterne, potem se gotovo spomnite, kako so prikazovali Indijance – kot ljudstvo, ki izginja, kot ljudstvo, ki je tik pred izumrtjem, kot ljudstvo, ki je obsojeno na izumrtje, kot ljudstvo, ki mu je izumrtje usojeno. Ti vesterni so ustvarjali vtis, kot da je Indijancem to v genih: kot da hočejo sami izginiti, kot da si želijo izumreti. Kot da je torej izumrtje njihov veliki cilj, njihova največja želja. Le še vprašanje časa je, kdaj bodo izginili! Kot da komaj čakajo, da bodo lahko svoj prostor častno in dostojanstveno prepustili belcem.
-
27. 2. 2013, 14:30 | Politika
Padec Janeza Janše ima vse elemente dobre žajfnice, narejene po kopitu novodobnega (in ne novega) romana. Mlad junak, bister in vztrajen, ki se upre tiraniji in s podporo ljudstva zmaga, spotoma sam postane podoben tistim, zoper katere se je upiral. Na koncu pade in doživi poraz. Padec Janeza Janše je zato tudi opomin, kako pokvarljivo blago je človek, še posebej v politiki, kjer se le redki lahko pohvalijo z dolgim rokom trajanja. Janez Janša je v tem pogledu izjema, ki potrjuje pravilo – rok trajnosti se mu je iztekel že pred dvema desetletjema, toda zaradi spleta okoliščin je pri koritu oblasti ostal vse do danes. In prav zato je stanje v slovenski družbi, ki zaudarja po korupciji, danes takšno kot je.
-
Na ameriških lestvicah bestselerjev lahko zdaj že dlje časa vidite knjigo Killing Kennedy. Po naše: Umor Kennedyja. Ali še bolje: Ubiti Kennedyja. Na teh lestvicah pa najdete tudi knjigo Killing Lincoln. Po naše: Umor Lincolna. Ali še bolje: Ubiti Lincolna. Obe knjigi – tako knjigo o atentatu na demokratskega predsednika kot knjigo o atentatu na republikanskega predsednika – je podpisal Bill O’Reilly, razvpiti TV-voditelj, ki delo združuje na kanalu FoxNews. Jasno, FoxNews je zelo konservativen, prorepublikanski, proteapartijski, pronativističen, ultrapatriotski. In tak je tudi O’Reilly.
-
14. 1. 2013 | Politika
Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nam je odkrilo Janeza Janšo v svoji najslabši, žal že tradicionalni izdaji; ne kot hrabrega in pronicljivega komentatorja in borca proti avtoritarni državi, kot smo ga imeli čast spoznati ob koncu osemdesetih let, ko je še pisal za Mladino, pač pa v vlogi avtoritarnega, sprenevedavega, ciničnega, predvsem pa lažnivega politika. »Teflonskega« politika, ki poskuša znova in znova igrati vlogo »mokre žajfe« - pa ne opazi, da navkljub svojemu samozadovoljstvu zaradi svoje neprestane izmuzljivosti ni sredi širnega oceana novih izzivov, pač pa zadovoljno plava - sredi straniščne školjke.
-
Ustavno sodišče je svojo odločitev o prepovedi referenduma o dveh zakonih kar počez utemeljilo z argumenti, ki jih je bolj ali manj prepisalo iz zahteve DZ za prepoved referenduma; prav veliko ustavnopravnega ni bilo ne v zahtevi in ne v obširni in gostobesedni odločbi ustavnega sodišča. Referendum naj bi po mnenju DZ in US ogrožal pravice iz kar trinajstih členov Ustave; med njimi celo demokracijo (1. člen), pravno in socialno državo (2. člen), ozemeljsko enotnost in celovitost (3. člen), pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen), pravico do socialne varnosti (50. člen) in zdravstvenega varstva (51. člen). Vse naštete člene Ustave sicer najbolj ogrožata kar zdajšnja vlada in njena gospodarska politika, ki stanje v gospodarstvu in družbi nenehno poslabšujeta. Zato je bilo letošnje leto slabše od lanskega, naslednje pa bo najbrž še slabše od letošnjega.
-
Dimitrij Rupel je nedavno rekel, da je med protestniki zaznal tudi take, ki bi radi Slovenijo vrnili v »izrabljeni sistem«. Problem je seveda le v tem, da tudi zdajle živimo v očitno povsem »izrabljenem sistemu«. Slovenci namreč protestirajo prav zato, ker imajo občutek, da živijo v najbolj izrabljenem sistemu izrabljenih sistemov, ki jih pelje nazaj, v leto nič.
Iskanje brez piškotkov ni možno
