Oropaj bogataša

Tower Heist, 2011
Brett Ratner

1% vs. 99%.

Kaj je zdaj to: je Hollywood na lepem odkril razredno zavest? Najprej smo dobili metatriler Trgovci s časom, v katerem je Justin Timberlake sprožil razredno vojno, ki naj bi zrušila bogataše, ustavila socialno razslojenost in ustvarila brezrazredno družbo - zdaj pa smo dobili komedijo Oropaj bogataša, v kateri se »proletarci« združijo in oropajo bogataša, finančnega špekulanta, ki jim je zafural vse prihranke. Magnat z Wall Streeta (Alan Alda), ki jih nategne, živi v orjaškem, luksuznem stolpu - a la Donald Trump.

Fural je ponzijevo shemo - a la Bernard Madoff. In svoje uslužbence, osebje stolpa, je spravil ob penzije - a la Enron. Ben Stiller, menedžer tega stolpa, je glas oropanega ljudstva, družbenih outsiderjev, ki gredo v akcijo, a so tako neuki in nevedni in infantilni, da morajo najeti pravega kriminalca (Eddie Murphy), ki pa s svojo infantilnostjo le dopolni sporočilo te komedije: razredni boj je nekaj infantilnega, bebavega, neresnega. Še več: razredni boj je rop! Film, ne ravno diverzija, ampak bolj špekulacija brez zlate osnove in brez nians, s tem kakopak diskreditira samega sebe, svojo lastno premiso, obenem pa - magari nehote - pritrdi tistim, ki protestnikom, okupatorjem Wall Streeta in njegovih mnogih podružnic, očitajo, da hočejo le denar bogatih in uspešnih. Ironično? Še bolj ironično: nategnjeni »delavci« skušajo bogatašu odnesti 20 milijonov dolarjev, toda Ben Stiller je za nastop v tem filmu dobil le 5 milijonov manj. Okupirajte Hollywood!