Črni petek in gangrena

Birmingham, Alabama. V okrožju Jefferson so oblasti do preklica na neplačani dopust poslale več kot tretjino javnih uslužbencev, ki jih morda ne bodo nikoli več zaposlile. Mestna upravna zgradba je skoraj prazna, pri okencih je ostalo le najnujnejše število uradnikov, vrste pred uradi so vse daljše, za nekatere storitve morajo uporabniki čakati ves dan. »Odpuščeni« uradniki se morajo znajti, kakor vedo in znajo, saj je blagajna prazna, na pomoč države ne morejo računati.

Ne Alabame ne Amerike. Tudi sicer je življenje v okrožju vse krutejše, zapirajo se domovi za starejše, vrtci, nekateri so ostali brez vsega. Ker niso mogli več plačevati računov in hipotek za hiše, so odšli. Kam, ne ve nihče. Celotne četrti so prazne, hiše propadajo, zelenje okrog njih se razrašča, polne roke dela imajo le gasilci, saj se vsak dan vname kaka zgradba. Nekateri so od nekdanjih sosedov za petsto dolarjev kupili hiše in jih podrli, da se le ne bi vnele in v nevarnost spravile njihovih domov. A tudi gasilcev je vse manj, za njihove plače ni denarja.

Zaradi afere z dograditvijo in prenovo mestne kanalizacije, ki naj bi se začela leta 1995 (razmere je zaostrila še gospodarska kriza), se je okrožje Jefferson znašlo v primežu štirih milijard dolarjev (!) dolgov in že septembra za las ušlo stečaju, saj se je z bankami in upniki dogovorilo o nekakšni krizni upravi. Neuspešno. Svetniki so po letih agonije 10. novembra končno glasovali za stečaj, ki bo šel v anale kot »najtežji« stečaj kake lokalne skupnosti v ameriški zgodovini. Verjetno pa mu tega žalostnega položaja ne bo uspelo zadržati prav dolgo, saj naj bi bilo na robu stečaja več ameriških mest, okrožij in celo držav, ki komaj še držijo glavo nad vodo. Ponekod je šlo tako daleč, da so mesta nekdanjim mestnim uslužbencem, zdaj upokojencem, preprosto nehala izplačevati pokojnine. V Detroi­tu, nekdanjem raju industrijske proizvodnje, se je župan Dave Bing zaradi 150-milijonske luknje v mestni blagajni odločil nekaj četrti povsem »opustiti«. V zadnjem desetletju se je iz mesta že odselilo četrt milijona nekdanjih prebivalcev, z njimi so odšli tudi njihovi prihodki, aprila naslednje leto Detroit, če oblasti ne najdejo druge rešitve, ne bo mogel več plačevati računov. Ne le, da bo v začetku leta ob zaposlitev vsaj tisoč mestnih uslužbencev, oblasti so prebivalcem nedavno poslale zemljevid mesta, na katerem so označile tiste četrti, ki jih bodo prepustile na milost samim sebi. Tu ne bodo več vzdrževale javne razsvetljave, popravljale cest, ne bo več javnega prevoza niti nadzora kakovosti vode, čeprav bodo ljudje v njih še vedno živeli. Ker nameravajo opustiti tudi policijski nadzor, se prebivalci bojijo, da bodo njihove četrti postale območja brez oblasti, geti iz apokaliptičnih filmov, kjer bodo prepuščeni zločincem. Od tam bodo pobegnili še zadnji trgovci in dostavljavci, kdo bo oskrboval starejše, ki živijo sami, ko ob tem pospešeno zapirajo tudi domove, ni znano. Znano je le, da se bo moral vsak znajti po svoje.

V Detroitu bodo nekaj četrti kar »opustili«. Ne bo ne policije ne pluženja, prebivalci se bojijo, da bodo prebivali v getih iz apokaliptičnih filmov.

Upokojenemu policistu iz mesteca Prichard v Alabami s 30 tisoč prebivalci pri sedeminšestdesetih letih ni ostalo drugega, kot da se zaposli kot varnostnik v nakupovalnem središču. Z ženo sta bila zaposlena v mestni upravi, ki ji je že septembra 2009 zmanjkalo denarja za pokojnine. Vsak mesec bi jima morala nakazati pet tisoč dolarjev prisluženih prihodkov, zdaj morata živeti s precej manj kot polovico. Čeprav je demokratski župan Ron Davis obljubljal, da bo mesto denar zagotovilo iz drugih virov, se to ni zgodilo. Kaj pa tisti, ki ne morejo več delati? Tudi oni se bodo morali znajti po svoje. Kot se znajdejo mestni uslužbenci na prisilnem dopustu. Nekateri v opustelih hišah nabirajo, kar je uporabnega, zlasti železje, in ga za nekaj deset dolarjev prodajajo krajevnim odpadom. Najbolj jih skrbi usoda njihovih otrok. Drugi imajo srečo, da njihovi družinski člani še niso izgubili zaposlitve. Tretjim je celo uspelo najti novo zaposlitev. A večina bo nemo čakala na razplet.

Pred svetniki okrožja Jefferson s 650 tisoč prebivalci so stečaj oktobra izglasovali že svetniki glavnega mesta Pensilvanije, Harrisburga, tudi temu so namreč bonitetne agencije onemogočile kakršnokoli dodatno zadolževanje.

Na črni petek so od potrošništva podivjane množice pred veleblagovnicami skoraj poteptale nekaj ljudi, drugi so v mrzlih hišah brez elektrike čakali, da pridejo rubežniki in prevzamejo ključe njihovih domov. Vse več mest načenja gangrena, ki so jo povzročili odločitve politikov in njihov pohlep po obljubljenih provizijah.