Jelena Rusjan, performerka

Na odmaknjeni kmetiji živita sestri, ki gojita svinje. Pravzaprav jih goji le starejša sestra, očetova naslednica, mlajša pa se medtem predaja učenju vedno novih umetnostnih disciplin. Ob njunih dialogih se vse bolj razkriva, da nista le čudaški, temveč sta tudi hladnokrvni serijski morilki. A čeprav jima življenje drugih ljudi ne pomeni nič, sta močno navezani na živali: starejša živi le za svinje, mlajša za ptička Fluffyja, ki je v resnici že davno poginil, s čimer je simbolično ugasnila tudi njena možnost, da bi kdaj pobegnila iz nastale situacije. Svobode si sicer želi in si jo skuša izboriti, a starejša sestra jo uspe, tudi s pomočjo represivnih metod, vedno znova zadržati v njunem grotesknem svetu.

Takšna je osnovna zgodba predstave Svinje, ki smo si jo lahko prejšnji petek premierno ogledali v ljubljanskem Gledališču Glej in v kateri lahko iščemo tudi vzporednice s sistemom, v katerem živimo. Hrvaški dramatik Tomislav Zajc je bil s slovensko adaptacijo svojega dela zelo zadovoljen. Po premieri je med drugim pohvalil tudi igralki, Barbaro Krajnc in Jeleno Rusjan.

Jelena, ki je upodobila mlajšo sestro, je ena od številnih ustvarjalcev, ki jih je po razpadu Jugoslavije pot iz nekdanjih bratskih republik pripeljala v Slovenijo. Nekateri so prišli zaradi vojn, drugi so iskali delo, Jelena pa je Beograd za Ljubljano zamenjala zaradi fanta, ki je pozneje postal njen mož. Čeprav je že prej spoznavala oddaljene dele nekdanje skupne države, najbolj Sarajevo, kjer je študirala igro, je morala ob tokratni selitvi prvič narediti popoln restart. Za začetek se je morala naučiti novega jezika in tudi zato je dolgo nastopala le v plesnih predstavah. Prekvalifikacija je bila logična, saj ima tudi baletno izobrazbo, potem pa je začela postopoma dobivati tudi igralske vloge, čeprav sprva »takšne s čefurskim akcentom«.

Jelena uživa v krmarjenju med različnimi načini umetniškega izražanja, vsakič, ko potrebuje premislek o tem, kako naprej, pa se zakoplje v šivanje, saj pod blagovno znamko KreaturA ustvarja odeje, torbice, denarnice in druge izdelke iz blaga. Na odru prisega na angažirane, sporočilne projekte, ki gledalca spodbudijo k razmišljanju. Doslej se je najbolj poistovetila z vlogo ene od dveh brezskrbnih deklet, ki se v predstavi Večna medikacija lotevata obscenosti in nasilja. Podobno zlitje z vlogo je začutila tudi zdaj, pri Svinjah, najverjetneje tudi zato, ker sta se v obeh predstavah tako dobro ujeli s soigralko Barbaro Krajnc.

Skupaj sta nastopili že večkrat, tudi denimo v plesni predstavi Maje Delak Drage drage in v Jeleninem prvem avtorskem projektu Škrip Orkestra, udarni mešanici gledališke predstave in pank koncerta, v kateri kičasto, a seksi oblečene mlade ženske z govorom, petjem in igranjem na improvizirane inštrumente opozarjajo na problematiko nasilja v družini, brutalnih načinov smrti in spolnih zlorab. Jelena ne skriva želje, da bi predstava kdaj v prihodnosti dobila nadaljevanje, ki bi bilo še ostrejše in bi seciralo še kakšno drugo, kriznim časom bližjo tematiko. In prav v teh dneh je dobila veliko dodatno spodbudo. O predstavi se je namreč z naklonjenostjo razpisala ugledna ameriška revija o scenskih umetnostih TDR.