Gigan: Quasi-Hallucinogenic Sonic Landscapes
2012, Willowtip Records
Kakovost glasbenih zasedb se najbolje oblikuje s časom, seveda če zasedba ve, kaj počne. In Gigan brez dvoma ve, kaj počne. Z drugim dolgometražnim izdelkom ponuja slušatelju zvočno precej kompleksen, brezmilosten proizvod, ki se vali v mračnih sferah svobodomiselnega deathgrinda. V smiselno oblikovanih kompozicijah je slušatelj deležen kaotične, nasilne in morbidne godbe z dobro mero čudaškega eksperimentala, ki lahko kaj hitro, pri občutljivejšem konzumentu, povzroči lahkotno živčnost in nelagodje. Čudaška in mračna godba brez kakršnekoli želje po preračunljivi všečnosti, namenjena predvsem globoki komi, povzročeni s padcem v vakuum. Psihotično.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.