Za božjo voljo, ustavite nas!

Slovenska politična elita je volitve preživela. Vedno jih preživi. Stalno se perpetuira. Zakaj? Trik je kakopak v strankah, ki svoje kandidatne liste še vedno sestavljajo partijsko – še vedno vodstva odločajo, kdo bo na listi in na katerem mestu bo. Mar ne bi bilo lepo in higienično, če bi o tem, kdo bo na listi in na katerem mestu, odločale strankarske volitve? Mar ne bi bilo čudovito, če bi o tem, kdo naj kandidira, odločalo članstvo – ali pa če bi o tem odločali volivci te stranke? Toda preden bi lahko članstvo ali volivci na strankarskih volitvah odločili, bi potrebovali predvolilno kampanjo – v vsaki stranki posebej. To bi bila izredno lepa priložnost, da izvemo resnico. Tu namreč desničarji ne bi več mogli napadati levičarjev, ampak svoje tekmece – desničarje. Neprecenljivo.

Le predstavljamo si lahko, kako bi to izgledalo. Če pa si hočemo to res živo in plastično predstavljati, moramo pogledati tja, kjer to zares počnejo – v Ameriko. V Ameriki, kot veste, potekajo strankarske volitve – republikanci izbirajo svojega predsedniškega kandidata, kar pomeni, da se republikanski kandidati merijo med sabo. Izraz »merijo« je kakopak le evfemizem: to, kar poteka med njimi, namreč ni boj, ampak mesarsko klanje. Na TV-soočenjih, ki jih je bila že kopica, na predvolilnih shodih, v intervjujih in izjavah drug drugega neusmiljeno žgejo, žrejo, trgajo, cefrajo, butajo, blatijo, šikanirajo, mažejo, klofutajo, klevetajo, gazijo in uničujejo, ali bolje rečeno – to, kar sicer počnejo demokratom ali pa Baracku Obami, počnejo zdaj drug drugemu. Le da je še huje. S frazami in slogani, s katerimi običajno obmetavajo demokrate, zdaj obmetavajo drug drugega. Z destruktivnimi frazami, magičnimi slogani in »umazanimi triki«, ki so jih ustvarili za boj proti demokratom, zdaj rušijo sami sebe. Neprecenljivo. Republikanski kandidati zelo spominjajo na jackasse, junake pikantne filmske serije Jackass, ki na vse mogoče in nemogoče načine tekmujejo v avtodestruktivnosti in samoponiževanju. Razlika je le v tem, da imate tu – v republikanski predvolilni bitki – stranko, ki se ugonablja v avtodestruktivnosti in samoponiževanju. Res, neprecenljivo.

Republikanci Ameriko svarijo pred republikanci. Desnica Ameriko svari pred desnico. In pred kapitalizmom.

Ne le da drug drugemu očitajo, da lažejo – ne le da drug drugemu očitajo, da so skorumpirani – ne le da drug drugemu očitajo, da so spolni nadlegovalci – ne le da drug drugemu očitajo, da so rasisti in antisemiti – ne le da drug drugemu očitajo, da so islamofobi: drug drugemu očitajo celo, da so iztirili kapitalizem in da so povzročili veliko finančno-gospodarsko krizo, v katero je padel svet. Niti demokrati tega ne bi znali povedati tako dobro in tako prepričljivo. Republikanci so najboljši demokrati. Ko jih gledaš in poslušaš, imaš občutek, da so kandidati demokratske stranke. Vsi skupaj izgledajo in zvenijo tako, kot da delajo za demokrate – ali pa kar direktno za Obamo, s katerim se bo letos novembra pomeril eden izmed njih, pač tisti, ki bo republikance najbolj prepričljivo razkrinkal in diskreditiral.

Ron Paul, republikanski predsedniški kandidat, sicer fanatični libertarec in antikolektivist (oh, in konspirolog), ki ga obtožujejo rasizma, je rekel, da Michele Bachmann, kongresnica iz Minnesote, ki je bila nekaj časa celo favoritka za republikansko predsedniško nominacijo, »sovraži muslimane«. Bachmannova je kasneje kandidaturo opustila. Newt Gingrich, nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa (Speaker of the House), je namigoval, da je Mitt Romney – nekdanji guverner Massachusettsa, ki je v torek zmagal na Floridi – antisemit, ker je s svojo reformo dosegel, da ostareli judje niso več mogli dobiti svojega košerja. Gingrich je Romneyju tudi očital, da sovraži priseljence, Romney je to isto očital Gingrichu, ker da je nekoč rekel, da je španščina »jezik geta«, Rick Perry, teksaški guverner, prav tako republikanski predsedniški kandidat, pa je razkril, da je Romney za hišno pomoč najemal ilegalne priseljence.

Herman Cain, karizmatični populist, je predvolilno tekmo republikanskih kandidatov zapustil, ko je spletni časopis Politico razkril, da je – še v času svojega predsednikovanja Nacionalnemu gostinskemu združenju – spolno nadlegoval dve ženski, njun molk pa je potem plačal. To je navadna laž, to je poskus diskreditacije, je kriknil Herminator Cain, ki je na vprašanje, kdo je lansiral te »zlobne čenče«, odgovoril tako, da je s prstom pokazal na predvolilni štab Ricka Perryja. No, predvolilni štab Ricka Perryja je s prstom pokazal na predvolilni štab Mitta Romneyja. Vseeno, čigav štab je bil, Perryjev ali Romneyjev – bil je republikanski. Republikanci so razkrinkali, diskreditirali in likvidirali svojega človeka. In da ne bo kakega nesporazuma: Politico je konservativni, prorepublikanski medij.

Grobarji ameriškega sna

A to ni še nič. Ni bilo TV-soočenja, v katerem ne bi Newt Gingrich Mittu Romneyju očital, da laže. To je laž! Mitt Romney spet laže! Sklep je logičen: Mitt Romney je lažnivec. Jasno, Obamov predvolilni štab si je to zapisal. Ko se bo Romney, ki bo zelo verjetno dobil republikansko nominacijo, v predvolilnih TV-soočenjih pomeril z Obamo, mu bo lahko Obama na vsak očitek povsem mirno odvrnil: Nehajte, gospod Romney, celo vaši pravijo, da ste lažnivec! In ker je Gingrich Romney–ju očital, da nima karakterja, mu bo lahko tudi Obama vedno rekel: Hej, celo vaši pravijo, da nimate karakterja! In ni bilo TV-soočenja, v katerem ne bi Gingrich in ostali republikanski predsedniški kandidati Romneyju očitali, da je v resnici obamovec, ker da je v Massa–chusettsu vpeljal natanko tako »socialistično« zdravstveno reformo, kakršno je kasneje vpeljal Obama. ObamaCare = RomneyCare!

Republikanski kandidati zelo spominjajo na jackasse, junake pikantne serije Jackass, ki na vse mogoče in nemogoče načine tekmujejo v avtodestruktivnosti in samoponiževanju.

Ta enačaj je pompozno potegnil tudi Rick Santorum, republikanski predsedniški kandidat, ki cilja na najbolj pobožni in najbolj fundamentalistični del republikanske volilne baze (in ki ga je Ron Paul mimogrede razglasil za »skorumpiranca«). Romney = Obama. Obamov predvolilni štab si je tudi to z užitkom zapisal. Če se bosta z Romney–jem soočila (in zelo verjetno se bosta), mu bo Obama lahko vedno rekel: Kaj se repenčite, gospod Romney, in zakaj zdaj pravite, da boste mojo zdravstveno reformo razveljavili, če pa ste sami počeli to, kar počnem jaz? Še toliko bolj, ker Gingrich Romneyja stalno prikazuje kot najhujšega demokrata: ko je bil guverner Massachusettsa, je podpiral abortus in istospolne zveze, stalno dvigoval davke, navijal za nadzor nad osebnim orožjem in ogromno trošil! Ni kaj, tipični demokrat. Ni čudno, da Gingrich, jurišnik krščanske desnice, ki je Ameriko leta 2008 svaril pred »gejevskim in sekularnim fašizmom«, stalno ponavlja, da Romney sploh ni konservativec, ampak »massachusettski liberalec«. Saj veste, kot Kennedyji. Dobro za Obamo. Ni denarja, s katerim bi lahko to kupil.

In obratno, skorajda ni bilo TV-soočenja, v katerem ne bi Romney Gingrichu očital, da je luzer, in ga pozival, naj se pogleda v ogledalo. In skorajda ni bilo TV-soočenja, v katerem ne bi Romney in ostali Gingrichu očitali, da je skorumpiran. Specifično: da je nastopal in bajno služil kot konzultant in lobist mogočne paradržavne hipotekarne korporacije Freddie Mac. Gingrich je namreč za svoje usluge – za svoje prepričevanje republikancev, naj hipotekarnega giganta pustijo pri miru – dobil 1,6 milijona dolarjev. In kot veste, je bil prav Freddie Mac eden izmed poglavitnih krivcev za razpad ameriškega hipotekarnega in finančnega trga. Nikar ne mislite, da Romney tega ni posebej poudaril. Ne le v TV-soočenjih in ne le na predvolilnih shodih, ampak tudi v svojih mnogih TV-spotih, frontalnih napadih na Gingricha, ki so stali na milijone in milijone dolarjev (v tokratni predsedniški predvolilni kampanji naj bi vsi kandidati skupaj samo za TV-oglase zapravili tri milijarde dolarjev!). »Ko so floridske družine izgubljale domove, je Newt Gingrich profitiral!« Tako se je začel TV-spot, ki ga je na Floridi vrtel Romney. In potem je šlo še na slabše. Ergo: Newt Gingrich ni le strašno skorumpiran (in ni le hujši od Obame), ampak je tudi krivec za razpad ameriškega finančnega sistema – za globalno krizo in zlom kapitalizma.

Republikanci Ameriko svarijo pred republikanci. Desnica Ameriko svari pred desnico. In pred kapitalizmom.

Odveč je govoriti, da si je Obamov štab to navdušeno zapisal. In podčrtal. Gingrich je grobar ameriškega hipotekarnega trga, finančnega sistema, kapitalizma in ameriškega sna! Ko bo Obami kdo očital, da je Amerika v slabem stanju, da se ekonomija prepočasi pobira, da je veliko brezposelnih in da ljudje živijo slabše, kot so živeli, bo lahko s prstom pokazal na Gingricha – ali pa kar naravnost na Mitta Romneyja, če se bo v finalni bitki pomeril z njim. Točno, tudi Romney je krivec za razpad finančnega sistema, kapitalizma in ameriškega sna. Gingrich mu je namreč očital, da TV-spote, v katerih ga napada in blati, vrti z denarjem, ki so ga njegovi kampanji donirali finančni giganti z Wall Streeta, recimo Goldman Sachs. Da je bil Goldman Sachs povezan z napihovanjem in pokom ameriškega nepremičninskega balona, vemo – in Gingrich tega ni pozabil poudariti. Ergo: tudi Mitt Romney je grobar ameriškega hipotekarnega trga, finančnega sistema, kapitalizma in ameriškega sna!

Najboljši klevetalci kapitalizma

Kapitalizma? Ameriškega sna? Totalno in absolutno! Ko je Romney, uspešni in zelo premožni podjetnik, venture kapitalist, govoril o tem, kako vodi svoje posle, kako kupuje šibka, problematična in razštelana podjetja, kako jih restrukturira in kako jih potem s profitom proda naprej, je vmes rekel, da »rad odpušča ljudi«. Rick Perry, ki je nekaj časa veljal za enega izmed največjih favoritov republikanske strankarske bitke in ki je kasneje – po naglem in ne ravno presenetljivem padcu ratingov – od kandidature odstopil (ni se mogel spomniti, katere zvezne agencije hoče ukiniti!), je takoj planil v ofenzivo. Rekel je, da so podjetja, ki jih je vodil Mitt Romney, delovala plenilsko – da so ljudem plenila službe in pokojnine, da so jim s svojimi plenilskimi pohodi onemogočala, da bi skrbeli za svoje družine. »To so le navadni mrhovinarji!« Vultures. Romney je vulture. Ha. »Sedijo na drevesu in čakajo, da kako podjetje opeša, potem pa ga naskočijo in požrejo mrhovino.« Kar seveda pomeni, da Romney ni venture kapitalist, ampak vulture kapitalist. Romney je problem, ne pa rešitev. »Mislim, da hočejo Američani dobiti nekoga, ki je v Južni Karolini delovna mesta ubijal zato, da bi s tem zaslužil on sam in njegovo podjetje.«

Vau! Rick Perry, konservativni republikanec, tipični teksaški ol’ boy, je Romneyja kritiziral s pozicije, ki ni le levo od republikanske stranke, ampak celo levo od demokratske stranke, da sploh ne govorimo o tem, da je levo od Obame. Niti Obama ne bi zmogel tako levičarskega napada na Romneyja. Niti Obama ne bi iz sebe stisnil toliko marksista. Rick Perry pač. Mar ni čudovito, ko najbolj fanatični in najbolj konservativni desničarji v sebi nenadoma odkrijejo svojega malega, skritega, notranjega Marxa? Neprecenljivo. Še toliko bolj, ker so Romneyja, ki se ima za »rešitelja podjetij«, potem popadli tudi nekateri ostali republikanski kandidati. Pridejo – izčrpajo podjetje – ga spravijo v bankrot – sami pa potem odidejo s profitom: ne, to ni »tradicionalni kapitalizem«, je dahnil Newt Gingrich, republikanec, ki mu drugi republikanci očitajo, da je zlomil kapitalizem. Res, neprecenljivo, tako rekoč perfektno: ne le da republikanci drug drugemu očitajo, da so razdejali kapitalizem, ampak se očitno strinjajo, da so kapitalizem razdejali prav sami republikanci, najbolj patetični in najbolj patriotski varuhi kapitalizma.

Pri tem so vsi skupaj spregledali, da je kapitalizem natanko to, kar je počel Mitt Romney: kupovanje bolnih podjetij – odpuščanje – nižanje stroškov – restrukturiranje – in prodajanje s profitom. Plenilstvo je srce kapitalizma. In ta plenilski kapitalizem je – kot pravi ekonomist Robert Reich, nekdanji Clintonov minister za delo – že zdavnaj postal tradicionalen. Romney ni počel tega, zaradi česar kapitalizem ne funkcionira, ampak to, zaradi česar kapitalizem funkcionira. Romney ni »temna«, »ekscesna«, »brezsrčna« ali pa »slaba« plat kapitalizma, ker je prav »slaba«, »brezsrčna«, »ekscesna«, »mrhovinarska« plat kapitalizma esenca samega kapitalizma. Brez te »slabe« in »mrhovinarske« plati kapitalizma sploh ne bi bilo. It’s profit, stupid! Romney kapitalizma ni uničeval, ampak ga je reševal.

Newt Gingrich je v protiofenzivi celo razkril, da je v delnice korporacije Freddie Mac, za katero Romney pravi, da je sesula ameriški nepremičninski trg, investiral tudi sam Romney, ki pa je potem hitro rekel, da za to sploh ni vedel, ker da to v njegovem imenu počnejo posredniki in agencije. »Vidite,« je dahnil Gingrich: »Sploh se ne zaveda investicij, ki so izvršene v njegovem imenu.« Ste kdaj slišali boljšo definicijo nevidne roke trga? Ko so torej republikanci kritizirali Romneyja, so kritizirali kapitalizem, ki ga sami zagovarjajo in ki bi ga branili s puško v roki. Hja, tudi to si je Obamov štab entuziastično zapisal. In ko bodo republikanci Obami očitali, da je »socialist«, jim bo lahko mirno odvrnil: Pa saj sami kažete na plenilsko naravo privatnega sektorja! Saj sami pravite, da kapitalizem ne funkcionira! Saj ga sami razglašate za mrhovinarja! Saj ga sami klevetate! Saj ga sami ukinjate! Prav res: komunisti bi morali zelo garati in zelo misliti, da bi si izmislili tako tehtne in tako prepričljive antikapitalistične argumente. In če bi si jih že ravno izmislili, bi imeli občutek, da vendarle malce pretiravajo. Republikanci pa do njih pridejo spontano.

Republikanci bodo drug v drugega zmetali vse tisto, kar bi sicer zmetali v Obamo. Pomeni, da jim za Obamo ne bo ostalo skoraj nič. Ali natančneje: le na zapleten, ezopski, napol šifriran način bodo spet dokazovali to, kar je najbolj očitno – da ni bel. Tu je pač Mitt Romney, ki Ameriko svari pred Gingrichem. In tu je Newt Gingrich, ki Ameriko svari pred Romneyjem. Republikanci Ameriko svarijo pred republikanci. Desnica Ameriko svari pred desnico. In pred kapitalizmom. Tu imamo torej desnico, ki vpije: Za božjo voljo, ustavite nas! Neprecenljivo. Tega je v Sloveniji vse premalo. Pred nami pa ves ta čas.