Umetnik

zelo za

Gentle on My Mind.

Umetnik je francoski nemi film, ki je na Oskarjih premagal vse zvočne filme. Ker pa sem mu mero vzel že v prejšnji številki Mladine, bi rekel le tole: če ste videli prejšnje filme Michela Hazanaviciusa, potem niste niti v sanjah pomislili, da bi lahko kdaj dobil Oskarja. A po drugi strani, če ste videli njegove prejšnje filme, ki so od prvega do zadnjega – vsi trije, heh! – slavili cinefilijo in filmsko preteklost, stare filme in stare žanre, ste si lahko predstavljali, da bi se vse to lahko končalo s kakim Umetnikom, črno-belim nemim filmom, himno dobremu, staremu, smešnemu Hollywoodu.

Še več, ko se je francoski tajni agent Hubert Bonisseur de la Bath, alias OSS 117, ki ga je pred mnogimi leti kreiral Jean Bruce, kralj francoskega pulpa, in ki ga igra Jean Dujardin (hja, Umetnik), v filmu OSS 117 – Rio ne odgovarja, pastišni parodiji starega francoskega kvazibondovskega kiča, spustil med vse tiste bondovske swinging zajčice in se začel ob štiklu Gentle on My Mind (via Dean Martin) ležerno zibati, je bil George Valentin – junak Umetnika – sondiran. Treba mu je bilo le še odvzeti barve in zvok. Hollywood pa itak ljubi filme, v katerih se kdo drastično žrtvuje. Je kaj bolj drastičnega od filma, ki žrtvuje barve in zvok?