John Carter

zadržan

Burroughsov avatar.

John Carter, 250-milijonski matinejski retro sci-fi spektakel, z enako vnemo krade Vojni zvezd, Avatarju, Kavbojem in vesoljcem, Conanu barbaru, Časovnemu stroju, Spopadu Titanov, Flashu Gordonu, Supermanu, Thoru, Zvezdnim stezam in Spider-manu. No, po uri in pol pa se mu celo zazdi, da je že tako originalen, da lahko replicira še morilsko penetracijo v orjaško pošast, ki jo je v Potopljenem svetu izvedel Kevin Costner, le da podmorsko beštijo zamenja eksotični, gladiatorski, godzilasti albino z Marsa, kjer na lepem obtiči John Carter (Taylor Kitsch), nihilistični junak divjega zahoda in veteran ameriške državljanske vojne, ki ga stik z mističnim artefaktom v črni votlini – podobno kot junake Kronike – prelevi tudi v nadnaravno bitje, antigravitacijskega superjunaka, sandalsko-tarzanskega odrešitelja Marsa, ki je očitno komaj čakal na nekoga z inicialkama JC (Jesus Christ).

John Carter se začne na divjem zahodu, kar pa naj vas ne zavede – tudi Mars izgleda le kot replika Fordovega divjega zahoda, kot deregulirani prostor kolonizacije, kot »zadnja divjina«, ki jo hočejo preleviti v trg, kot novi božji vrt, okej, kot postapokaliptični ground zero (ja, sončna očala so obvezna!), na katerem se gnetejo nomadski, zelenkasti staroselci, ne Indijanci, ne Na’viji, ampak Tharki (z vokalizacijami Willema Dafoeja, Samanthe Morton in Thomasa Hadena Churcha), dve humanoidni rasi, ki sta si v laseh (z meči, vesoljskimi ladjami, orožjem za množično uničevanje ipd.), konkvistadorski Zodangovci, ki jih vodi diabolični Dominic West, in imperialni Helijci, ki jih krasi bojevita princesa, ne Leia, ampak Dejah (Lynn Collins), za nameček pa so tu še zlobni, egoistični, vsemogočni svečeniki (Mark Strong), obsedeni s teleportiranjem. John Carter ne počne drugega, kot da kinetično, adrenalinsko, ringelšpilsko nalaga, podvaja, množi in kopiči, tako like in frakcije kot citate, hja, filmske ci-ta-te, toda po drugi strani nam da že takoj na začetku povsem jasno vedeti, da je posnet po Princesi z Marsa, fantazijski pulp sagi, ki jo je pred stotimi leti objavil Edgar Rice Burroughs, avtor Tarzana, kar je tako, kot da bi hotel reči: Vsi filmi, ki jih citiram, so kradli Burroughsu! Toliko, da veste! Ergo: 250 milijonov dolarjev so zagonili, da bi razkrinkali Lucasa! In Camerona! In Jona Favreauja! Koga?