Aleksander Panarin: Skušnjava globalizma

+ + + +

Pogled ruskega filozofa izza železne zavese.

Globalizacija je že po svojem pojmu enotni svetovni fenomen. O njej so pisane številne študije, zoper njo protestirajo različne skupine in gibanja aktivistov od mirovnikov, ekologov, levičarjev itn. So torej te kritike univerzalne? Ali obstajajo še drugačni modusi antiglobalizma?

Aleksander Sergejevič Panarin (1940-2003) je leta 2002 izdal delo, ki zre na globalizme iz perspektive ruskega patriotskega misleca. Ne, to ni razdelava idej Solženicina, ki je pozival k iskanju ruskih miselnih korenin. Panarin ni bil sovjetski aparatčik, v času komunizma je veljal za liberalnega disidenta, toda po valu Jelcinove westernizacije ga je stanje stvari napravilo za patriota. Njegovo rodino so preplavili produkti multinacionalk, rezultat pa je bil propad domače industrije in pavperizacija množic.

»Skušnjava globalizma« je pisana iz ruske izkušnje, a tudi iz stališča faustovskega duha, kritike politične ekonomije in zahodnjaških teorij virtualnega kapitalizma. Ustvarja nove koncepte razmišljanja, denimo »občutek manjvrednosti«, na katerem temelji potrošniška industrija, ko skozi reklamo ustvarja javno mnenje, da če ne kupuješ prestižnih proizvodov, kot človek nisi več moderna, ampak zaostala, torej primitivna kreatura.

Svet po njegovem potrebuje alternativo, ki je lahko le nacionalna država, ki preseže logiko dobička, z njo pa skupine angažiranih posameznikov. Tu postavi vizijo, ki lahko postane novi val dogodkov, če se združita pred–ekonomski in postekonomski človek. Prvi ima izkušnjo vrednot, vere, sposobnost prvinskega precenjevanja stvari, drugi pa je spreobrnjenec, ki je spoznal praznost manije nakupovanja in fatalnost uničevanja prirode.

Knjiga, ki dobesedno širi zorni kot refleksije virtualnega kapitalizma.