Bodo kar vsi izjeme?

Mitja Gobec je bil zborovodja od leta 1957, zdaj, ko je upokojenec, pa se večkrat na mesec odpelje v Metliko, Kranj ali kak drug kraj v Sloveniji, kjer je revija ljubiteljskih pevskih zborov, posluša okoli 15 zborov, kako zapojejo pesmi, in jih tudi posname. Nato se odpelje domov in za vsakega od zborov napiše po eno stran komentarja, s katerim jih želi spodbujati, jim svetovati in jih tu in tam popravljati. Skupaj s potnimi stroški od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) dobi okoli 150 evrov avtorskega honorarja.

JSKD je od leta 2003 po podatkih protikorupcijskega Supervizorja prek avtorske agencije nakazal nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. Od 8. marca, ko je vlada sklenila, da v javnem sektorju ni več dovoljeno sklepati avtorskih in svetovalnih pogodb, teh ne sklepa več. Ker pogodbe v zavodu podpisujejo za kakšen mesec vnaprej, zdaj ne vedo, kako naprej. Direktor zavoda Igor Teršar pričakuje, da jih bo vlada umestila med izjeme, ki jim bo dovoljeno sklepati avtorske pogodbe, saj ne ve, kako bo drugače plačeval Gobcu, žirantom, piscem notnih zapisov, avtorjem koreografij in drugim, s katerimi so sklepali številne avtorske pogodbe - večinoma vredne manj kot 300 evrov.

Izjeme hočejo biti tudi drugi, na primer Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), državna ustanova, ki prek avtorskih pogodb plačuje največ, od leta 2003 več kot 12 milijonov evrov. Na ZPIZ-u pravijo, da strokovnih izvedencev, ki pomagajo pri delu zavoda, ne morejo plačevati drugače kot tako.

Tudi druge ustanove nestrpno pričakujejo odločitev vlade, kakšne bodo izjeme. Do začetka tedna vlada ni dala še nobenih pojasnil, kot pravi predsednik sindikata kulture Glosa Doro Hvalica, „niti vljudnostnih“. „To je sklep na hitro, v stiski in na silo,“ trdi Hvalica. Meni, da bi morali ukrep, če bi želeli, da bi bil produktiven, vezati na tiste pogodbe, ki so ga sprožile. Recimo na primere, kjer so v državni upravi plačevali zunanjim izvajalcem pisanje zakonov in drugo delo, ki bi ga morali opraviti zaposleni državni uradniki.

„Nekatere pogodbe so zgolj zato, da nekdo omogoči zaslužek svojemu akademskemu kolegu,“ meni predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk. Sodi, da so tri četrtine avtorskih pogodb take in da bi šlo tudi brez njih. A na nekaterih področjih v državni upravi preprosto ni dovolj strokovnjakov. „Takoj po ukrepu so ugotovili, da so bile nekatere dejavnosti v trenutku popolnoma paralizirane, čeprav ne pomenijo večjih finančnih izdatkov,“ pravi Hvalica.

Prepričan je, da bodo avtorji in njihovi naročniki, če jim ne bo dovoljeno sklepanje avtorskih pogodb, iskali in postopoma našli druge rešitve. „Avtorske pogodbe so najprikladnejša varianta, verjetno pa se da to storiti tudi drugače,“ meni. Tudi Gobec pričakuje, da se bo našel način, vsaj za avtorje, ki pomagajo ljubiteljski kulturi. „To so naredili v prvi sapi. Saj vemo, da so politiki zaletavi. Zmeraj mislijo, da se je vse začelo z njimi.“