Talisman

proti

Romantična mikrovalovka.

Talisman sporoča: vojne so dobre. Če ne bi bilo vojne, ne bi bilo velike ljubezni. Hujša ko je vojna, večje ljubezenske zgodbe se rojevajo. Ali natančneje: če ne bi bilo iraške vojne, če torej Američani ne bi napadli in okupirali Iraka, potem Logan (Zac Efron), ameriški vojak, ne bi nikoli srečal Beth (Taylor Schilling), ljubezni svojega življenja. Toda ne sreča je v Iraku, ampak v Ameriki. Ko je namreč v Iraku, sredi akcije, zagleda fotografijo, ki leži na tleh – pobere jo, kmalu zatem pa mesto, na katerem je malo prej stal, zadene raketa.

Če ne bi pobral fotografije, bi raketa zadela njega. Ergo: življenje mu je rešila fotografija, na kateri je ženska, ki je ne pozna. Čas je, da jo spozna. In da se ji zahvali. Ker pa je Talisman posnet po bestsellerju Nicholasa Sparksa, lahko pričakujete vse klišeje, na katere so se pofočkali že filmi Dragi John, Ljubezen v steklenički, Beležnica, Viharna noč in Zadnja pesem, posneti po Sparksovih romancah. Tu je depresivna ločenka s kompleksom humanitarne delavke (pasje zavetišče), tu je moški z globoko in mučno skrivnostjo (Rambo a la Werther), tu so žuboreče razglednice neokrnjene Americane (s hišico na drevesu vred), tu so reči z vgrajenim mističnim pomenom (fotografija), tu so mikrovalovne meditacije o usodi (nihče ne umre zaman). In seveda, tu sta Logan in Beth, ki mislita, da nastopata v Najinih mostovih, toda posneti bi ju morali v 3D, da bi dobila globino.