Zrcalce, zrcalce

Mirror Mirror, 2012
Tarsem Singh

Robin Hood in sedem palčkov.

Tole reciklažo Sneguljčice in sedmih palčkov, v kateri zlobno kraljico igra Julia Roberts, deviško Sneguljčico – izgnano princeso – pa Lily Collins (hči Phila Collinsa), je režiral Tarsem Singh (Nesmrtni), ki ima sicer oko za kostume, scenografijo, dekor in vizualni pomp, toda artificielnost je tako težka in moreča, da Sneguljčico povsem zaduši (podobno kot je v Rdeči kapici zadušila ono drugo devico), medtem ko jo palčki – po novem ne več rudarji, ampak gozdni banditi – kanalizirajo skozi Robina Hooda, še toliko bolj, ker kraljica s svojim dekadentnim trošenjem, svojim hedonističnim zadolževanjem, svojim bankrotom ter svojim izkoriščanjem in zastraševanjem revnega, obupanega, razcapanega proletariata (»99%«), ki prileti iz Dickensovih Težkih časov, spominja na elitni »1%,« le da pri vsem skupaj ni jasno, zakaj bi bilo bolje, če kraljestvo dobi tisti »1%,« ki ga uteleša – do bogastva »dedno« in »genetsko« upravičena – Sneguljčica.