Klay Lamprell: Pariz: vse, kar te zanima/ London: vse, kar te zanima

+ + + +

Dva turistična vodiča repertoarja Lonely Planet z nadnaslovom »Ni za starše«.

Torej brošuri izključno za najstnike? Niti ne, uporabna sta za vsakogar, ki ne ve, kaj bi pravzaprav počel v mestu. Trčimo torej ob sodobni fenomen turizma; nekoč popotnik ni poznal te zadrege, saj je odšel v kraj, o katerem je poprej že leta prebiral in sanjal. Skratka, vodiča rešita turista s tem, da mu travmatično dolgi seznam izbire skrčita na nekaj ducatov zgodb. Namesto množice slik v galerijah, serije cerkva in muzejev, spomenikov in ulic, ki mu pred očmi poskakujejo samo kot podobe, dobi zaokrožene pripovedi. Denimo: Place de la Concorde mu je samo še eden izmed trgov, če pa izve, da ga je dal zgraditi Ludvik XV., da bi na njem stal v podobi kamnitega jezdeca na konju, potem pa so v revoluciji na njem postavili giljotine, pod katerim je padlo 40 tisoč glav, tudi kralja Ludvika XVI., se trg spremeni v pripoved. Ker je postal dejansko Giljotinski trg, je po revoluciji utelešal kolektivno travmo, pa so ga zato preimenovali v Trg sloge, a ker ga to še ni očistilo krvnega madeža, so iskali preusmeritev pozornosti. Kako so to storili? - Iz Egipta so l. 1836 privlekli 23 metrov visok in 3300 let star obelisk in ga postavili na sredo trga.

Po tem principu avtor turistične znamenitosti podaja kot kratke zgodbe, ki opazovalcu omogočajo, da se vživi v okolje, saj za hip sam vstopi v zgodovino. Iz brezbrižnega pasanta se je prelevil v pozornega gledalca z uvidom, obenem pa občuti še polnost poznavalca, ki objektov ne gleda v njihovi materialnosti, zakaj zdaj vsaj deloma razume, kako, zakaj in komu v veselje ali ponos so se znašli tam.

Priročno, a najboljši modus potepa ostaja to, da si človek najde svoj lastni izbor pohajkovanja po mestih.