Kornelija Benyovsky Šoštarić: Zeleni kvadrat

+ + + + +

Vrtiček kot izziv za meščane.

Vladajoči predstava vrtičkarja je čemerno in zaplankano bitje, ki se muči z motiko v roki, namesto da bi znal užiti lepote modernega življenja. Toda potem se pojavi Mme Benyovsky, vilinska dama z zagrebških ulic, ki skozi reportaže in knjige razkriva svoj nepojmljivi užitek.

Catherine Deneuve je nekoč vzela sapo moški publiki, ko je kot srečno poročena aristokratka našla svojo bit v »Lepotici dneva«, ki preživlja dopoldneve kot prodajalka ljubezni v bordelih. A Mme B se ne spremeni v popoldansko vrtičkarico, še eno izmed tisočih, ki se preda kmečkemu delu.

Delo spremeni v misel, ki išče zakone narave. In se potem spremeni v demiurga, ki ustvarja svoj zemeljski raj na 200 kv. metrih. Vrtička ne razume kot tovarne, katere smisel je stremljenje k večjemu donosu, ampak kot igro spoznavanja. Gosenice, ki bi se gostile z njeno blitvo, odvrne z zasajenim dalmatinskim bolhačem, ki je škodljivcem tako odvraten, da se poberejo drugam. Skratka, vrt ni muka in ne boj, ampak opazovanje, poskusi in ustvarjanje. Ura v vrtičku je tudi ura pogleda, ki se pase na barvah cvetov, sledi lovu pikapolonic na uši, se čudi osvajalnim korakom malin in buč, ki se povzpnejo na lesene plotove. Svet vrtnarjenja je hkrati azil, v katerem se uči bivati brez mega in mini marketov. V vseh smislih, namesto tekanja po semenarnah pusti rastline, da gredo v cvet in si pripravi seme za naslednje leto. A tudi fizično delo ne jemlje kot nadlogo, marveč kot priložnost, da pretegne svoje ude.

In plačilo? Poleg osebnega paradiža so to prvinski okusi in plodovi prosti pesticidov. Nekaj, kar praktično ni na prodaj.

Vrtnarjenje kot filozofija bivanja.