Ni vse za dvanajstletnike

Na repertoarju ljubljanskega lutkovnega gledališča (LGL) je tudi predstava Zlati šus, govori pa o treh prijateljih, ki se jim načrti za poletne počitnice podrejo, ko na šolskem stranišču najdejo nezavestnega prijatelja, ki je vzel prevelik odmerek heroina. V gledališču so presodili, da je predstava primerna za mladostnike, starejše od 12 let, zato jo obiskujejo učenci višjih razredov osnovnih šol. Kot pri vseh uprizoritvah predstav LGL za zaključene skupine šolarjev o robnih etičnih temah tudi pri Zlatem šusu sledi pogovor s strokovnjaki. Gledališče hkrati poziva učitelje, naj se pred predstavo in po njej z učenci pogovorijo o drogah.

A to za Inštitut Utrip iz Grosuplja ni dovolj. V začetku aprila je ministrstvu za šolstvo, ministrstvu za zdravje, varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik in več šolam poslal „strokovno mnenje v razmislek“, v katerem poziva, naj v kratkem „postavimo križ čez pristope, kot je gledališka predstava Zlati šus“. Njegovi predstavniki pravijo, da predstava mladostnike šokira, to pa ni učinkovita metoda preventive, kar zadeva droge, in predlagajo, da se starostna omejitev za ogled zviša na 18 let. Mnenje so ustvarili po pripovedovanju gledalcev, sami so si predstavo ogledali šele pred kratkim, a se je tedaj njihovo mnenje le potrdilo. Opozorila Utripa sicer niso povsem neutemeljena, saj nekateri strokovnjaki menijo, da je prav, da se otroku problematika prepovedanih drog predstavi takrat, ko sam išče odgovore. V lutkovnem gledališču so povedali, da je po protestu Utripa predstavo obiskalo nekaj predstavnikov ministrstva za šolstvo, po ogledu pa naj se ne bi strinjali o tem, ali je predstava primerna za osnovnošolce ali ne.

Direktor gledališča Uroš Korenčan pravi, da v morebitnih navodilih osnovnim šolam, naj ne obiskujejo predstave, ki bi lahko prišla od predstavnikov oblasti, ne bi šlo (le) za omejevanje umetniške svobode. „Tukaj gre za druge vrste ’šund’ komisij,“ razume spraševanje, kdo si lahko predstavo ogleda. Zato je sam postavil starostno omejitev. A še vedno je trdno prepričan, da so 12-letniki sposobni razumeti sporočilo Zlatega šusa, še posebej, če se o tem z njimi pogovorijo strokovnjaki. Zaključene skupine so pomemben vir prihodka za gledališče, a Korenčan še nima ocene, koliko škode imajo zaradi Utripovega pisma. Slišal je le, da si je glede obiska premislila ena koprska šola.

Na ministrstvu za šolstvo sicer pravijo, da nobena njihova inšpekcijska komisija ni obiskala predstave, na vprašanje, ali si jo je po službeni dolžnosti ogledal kdo drug z ministrstva, pa niso odgovorili.

„Mladi vidijo marsikaj in bolje je, da se z drogami, s seksom in tako naprej seznanijo organizirano,“ meni Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole Prule, katere učenci so si predstavo ogledali. Po predstavi ni videl nobenih sprememb pri učencih in pravi, da so opozorila, da predstava o drogah ni primerna za 12-letnike, „neumnost“. Tako ali tako je po njegovih izkušnjah veliko večja težava kot droge v šolah to, da učenci vedo za ravnanje poslancev. Ko jim reče, da se morajo učiti, če želijo uspeti, „me gladko zabijejo, da saj je tudi tisti Simič ponaredil spričevalo“.