Edo Maajka: Štrajk mozga

+ + + +

Nove generacije, ki se rojevajo v svet, so vedno na koga jezne in imajo svoje idole, ki širijo njihovo besedo. Eden izmed sodobnih kraljev (mladih) ljudskih src je zagotovo tudi Edin Osmić alias Edo Maajka. Potem ko je v svojem žanru prilezel do mikrofonske zvezde regije in se uveljavil kot tisti, ki ima kaj povedati, ni presahnil ali zaspal na lovorikah med turbulencami svojega življenja.

Novi album, Stavka možganov, prinaša 11 komadov v skoraj tri četrt ure in bo nemara presenetil poslušalstvo, ki še pomni Edove besede o prihodnosti z bendom in zadnji album Spomen ploća.

Podlago na uvodni trasi komada Panika je prispeval Billain (pod psevdonimom Billy), sarajevski drum and bass producent, ki ga na Otoku uvrščajo med najzanimivejša prebijajoča se imena. Billy je sicer podpisan na petih komadih, preostale pa so podpisali Koolade, Dash in DJ Goce. Toda producentska imena vendarle niso odpravila sledi kitar, ki se vleče podobno kot mešanica različnih vplivov urbane oziroma elektronske glasbe. Podlage gredo tekoče v uho, kar je pri Maajki že standard. Podobno kot besedila, v katerih ostaja ljudski človek, eden tistih iz naroda. Sin naroda, ki mu slava resnično ne more stopiti v glavo zaradi težav geografskega prostora, v katerem pretežno deluje. Opisovanje tukajšnjih poslovnih navad (»jurja njemu, jurja tebi, meni jurja in pol«) in slabih življenjskih perspektiv se tokrat raztegne v sodobne vode, do zaslonov na dotik in facebooka. Čeprav so njegovi teksti bolj cinično-humoristično ogledalo sodobne družbe kot samo kritika ali poziv k proletarskemu obračunu, odlično zadeva težave baze oziroma svoje poslušalske mase, ki se zdaj razteguje skozi več generacij. Edo opozarja na množico zaslonov, v katerih se dandanašnji izgubljajo človeški vsakdanjiki: »Facebook mi je ugrabil prijatelje, pričeli so se dotikati ekranov, če želim govoriti z njimi, se moram tudi sam dotikati … Dosti informacij in premalo RAM-a.« Ali briljantna opazka o lastniku sodobnega gadgeta: »Toliko čudnih aplikacij, on pa ne pozna nobene.« To sta samo drobca iz Edovega nabora bistroumno rimanih misli, po katerih slovi in s katerimi vztraja v ušesih in zanimanju publike. Ves ta računalniški traktat je pravzaprav precej ironičen glede na to, da je album nastajal pretežno s spletno komunikacijo; tako je s sodelavci izmenjeval material in gradil tale plošček. Ob prej naštetih producentih so gostje posebna začimba Stavke možganov; poleg klasičnih raperskih prijateljev Frenkija, Marchela, Kandžije in Saleta (TBF) sta presenetljivejša posebnež med igralci Željko Pervan in starosta Arsen Dedić. A resnici na ljubo, zaradi njiju ljudje ne bodo kupovali ploščka. Ga pa bodo zato, ker se je vrnil kralj balkanskih nakladačev – in to v eni boljših izdaj. Konkurenčno.