Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«

»To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi. In mi smo proti uničevanju. Če ne bomo zagnali gospodarstva in če ne bo optimizma, potem bo šla ta spirala vedno globlje navzdol.«

Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.

Rezultati vašega dela so očitni, gospod Janković, a je vendarle že splošno sprejeta ocena, da vam je ob tem tudi kaj padlo v žep. Je to še kompliment?

Ponosen sem, da lahko pri 34 letih delovne dobe skupaj s sodelavci pokažem, kaj vse smo dosegli. Tega nam nihče ne more odvzeti. In prepričan sem, da bi to zmogli tudi na ravni države. Glede drugega pa – razen redne plače in zaslužka pri prodaji delnic Mercatorja v moj žep ni »padlo« nič. Pozivam in izzivam vse, ki špekulirajo, naj javno povedo, s čim sem se okoristil, ali pa naj se najde ena sama oseba, ki pravi, da je Jankoviću dala podkupnino.

Ampak saj veste, pri korupciji ni nikoli jasnega dokaza.

Verjamem v pravno državo. Državljanom sem hvaležen, da me ob vsem tem, kar o meni poročajo mediji, še naprej podpirajo. Razumem, da sem javna osebnost, zaradi česar je treba prenašati določeno mero kritike, ne razumem pa, da kdo namerno izkrivlja podatke. Doslej sem se izogibal oceni, da gre za politično gonjo zoper mene, a kaj naj sedaj drugega rečem kot to, da me očitno nekateri želijo videti, kako vstopam v policijski avto. Pa čeprav so nepravilnosti, ki mi jih očitajo, neutemeljene. To je zlonamerno blatenje.

Volitev sedaj sicer ni.

Volitve so ves čas, javnomnenjske raziskave tudi. Prav te so v zadnjem času nekoga očitno zelo zmotile.

Pa bodimo konkretni. Lahko za začetek odkrito poveste, kako dobro poznate posle svojih sinov in kako ste sami z njimi povezani?

Če me sinova vprašata za mnenje, jima ga seveda povem. Približno trikrat na leto obiščem starejšega sina v podjetju, in ker mi podjetje dolguje denar, prejemam tudi redna letna poročila o poslovanju. Damijan je star 37 let. Ko sem jih imel sam toliko, sem bil podpredsednik podjetja SOZD Emona z nekaj tisoč zaposlenimi. Sin je samostojni direktor in sam odgovarja za svoje odločitve. Vsekakor pa oba sinova spoštujem in ju imam rad.

Pet služb se z mojim primerom ukvarja pol leta. Spomenka Hribar pravi, naj pokažem papirje! Kaj naj pokažem, če ničesar še nisem prejel, nobenega uradnega vprašanja, nobene odločbe?

Vzemimo za začetek vaš najbolj razvpit posel iz poročila Dursa, ki so ga mediji objavili pretekli teden. V njem piše, da je Ljubljana podjetju Grep plačala enega od obrokov za Stožice, čez teden dni pa je Grep 500 tisoč evrov za pol leta posodil podjetju Baza Dante, ki je povezano s podjetjem vašega sina. Pravite, da za to podjetje nikoli niste slišali, da niti ne veste, zakaj so denar posodili. Ali se ne sprenevedate?

V medijih je bilo prikazano tako, kot da sem denar iz proračuna Mestne občine Ljubljana prejel osebno. V resnici pa tudi vi veste, da je šlo za posojilo med podjetjema, denar je bil vrnjen Grepu skupaj s sedemodstotnimi obrestmi na letni ravni in Mestna občina Ljubljana nikakor ni vpletena. Ko sem o tem vprašal Grep, so mi pojasnili, da so imeli skupaj kar 11 posojilnih pogodb; poleg omenjenega posojila iz avgusta lani so Bazi Dante denar posodili tudi aprila lani, ko jim MOL ni ničesar nakazovala. In ko je Grep avgusta posodil teh 500 tisoč evrov Bazi Dante, so na računu, po njihovih zagotovilih, imeli še okrog 700 tisoč evrov, brez plačila, ki ga je izvedla MOL. Tega v poročilu Durs ne omenja. A kakorkoli, Grepu je bil vrnjen ves denar, tudi obresti. Problem bi nastal, če Grep denarja ne bi dobil. In ja, takrat sem prvič slišal za Bazo Dante. Da bi pri tem ostalo 400.000 evrov v zasebnih žepih, je nemogoče in gre izključno za zlonamerna namigovanja.

Imate prav, kredit je bil vrnjen, in sicer 24. januarja 2012 oziroma mesec dni za tem, ko je posel začela pregledovati davčna uprava na sedežu Electe. Morda sploh ni šlo za kredit?

Šlo je za kredit, sklenjena je bila pogodba in to je bilo Dursu na njegovo zahtevo pojasnjeno že septembra 2011. V resnici se je pregled začel že novembra 2011, tik pred parlamentarnimi volitvami. In tedaj je moj protikandidat Janez Janša celo javno rekel, da tisto, kar bremeni njega na sodišču v zvezi s Patrio, ni nič proti temu, kar čaka Jankovića. Pa vsi vemo, da Janez Janša ni zaposlen na Dursu. Že tedaj se je v medijih špekuliralo o ovadbah, ki naj bi jih zoper mene na tožilstvo pošiljal Durs. Problem je v resnici drugačen. Če želi Durs uvesti preiskavo, te mora o tem prej obvestiti. Ali veste, kdaj je Durs obvestil Electo o enem od primerov?

Povejte.

Sedemindvajsetega januarja. Obvestilu mora menda slediti pogovor in ta je bil opravljen februarja. Kako je lahko Durs sploh nekaj preiskal, če pa so dali ovadbo 6. januarja 2012, še preden so opravili preiskavo in preden so kogarkoli kaj vprašali? Naj mi kdo obrazloži to strokovnost, profesionalnost in dobronamernost postopka. Celo mojo prodajo Electe leta 2004, ko sem bil že v Mercatorju, povezujejo z vstopom v politiko, kar je velik nesmisel. In še tretje: pri tem me obtožujejo utaje davka na način, češ da morda posel z nekim zemljiščem ne bo uspel, zaradi česar bo pogodba prekinjena in bo Electa dolžna plačati DDV, kar pa ne bo mogla storiti, ker … Kot je napisal v komentarju Ivan Simič, je to nekaj podobnega, kot če vas obtožijo utaje davka, preden greste na letalo. Kajti če bo letalo padlo, boste državi ostali dolžni dohodnino.

Gotovo so lahko preiskave Dursa tudi politično motivirane, konec koncev so se po oblikovanju nove vlade lotili tudi Mladine. Vseeno pa bi želel ostati pri konkretnih ugotovitvah. Po našem mnenju je vendarle nesporno vsaj nekaj: podjetje KLM, katerega večinski lastnik ste, pomaga poslovati podjetju Electa, katerega lastnik je vaš sin in ki ima blokirane račune. Ali ne bi bilo prav, da bi vaš sin odplačal svoje dolgove?

Podjetje KLM je bilo ustanovljeno zgolj zato, da so bile prek njega kupljene delnice in se plačujejo obresti za kredit, s katerim smo nekdanji menedžerji Mercatorja kupili delnice. Sam sem iz dolga, ki mi ga dolguje Electa, zase in za kolege poravnal že za 1,2 milijona evrov obresti. Ne jaz ne kdorkoli drug od solastnikov za asignacije nismo vedeli. Direktor podjetja KLM je moj sin, posluje samostojno in asignacije so zakonite. Vprašal sem ga, kaj se dogaja. Dejal mi je, da je šlo za enega samega upnika, s katerim je v sporu še iz časov, ko smo gradili Moravske toplice. To traja že 16 let. Pa ne gre za to, da Electa ni plačala. Plačala je podjetju, ki je šlo v stečaj, ne pa podizvajalcu neposredno. Spor je sicer dobil upnik, sedaj pa je posel v reviziji na vrhovnem sodišču. Gre za dolg v višini okrog 65 tisoč evrov brez obresti. Glede na to, da je Electa malo podjetje in da so pristojni organi postopek začeli že novembra lani, bi lahko preiskavo že zdavnaj končali. Ne vem, zakaj še ni končana. Durs je naznanitev kaznivega dejanja, vsaj po poročanju medijev, poslal na komisijo za preprečevanje korupcije, na urad za pranje denarja, na NPU, na policijo in na tožilstvo. Pet služb se s primerom ukvarja pol leta, pa še ni zaključka. In kaj naj dokazujem? Spomenka Hribar pravi, naj pokažem papirje! Kaj naj pokažem, če ničesar še nisem prejel, nobenega uradnega vprašanja, nobene odločbe?

To podjetje, ki ga je ustanovil zaposleni v Electi, Baza Dante, in ki je dobilo kredit, je denar nakazalo na KLM. 400 tisoč evrov. In vi se na tiskovni konferenci ne morete spomniti niti imena! Sam vem, ko dobim na račun 50 evrov.

Čeprav se vam zdi neverjetno, je res. KLM je ta sredstva porabil za obveznosti Electe. Nič ni šlo v moj žep. Sicer pa bi denar lahko nakazali tudi prek kakega drugega podjetja. Še enkrat poudarjam: nič ni sporno v tem, da so bila sredstva nakazana prek podjetja, katerega največji lastnik sem. Če pristojni organi ugotovijo, da sem prejel en sam cent, se bom sam umaknil.

Je pa Baza Dante kupila tudi zemljišče, poleg zemljišča, ki ste ga kupili še vi, ko ste vodili Electo. In sedaj se je s spremembo namembnosti v času vašega županovanja vrednost tega zemljišča povišala. Lastniki so prodali zemljišča po 70 evrov na kvadratni meter. Očitno je bila Baza Dante dobro obveščena.

Ob našem prihodu na občino je nastala vizija razvoja MOL do leta 2025. Sprejeli smo nov prostorski načrt, smo ena od dveh mestnih občin, ki ga ima. Za plan so naši urbanisti prejeli najvišjo urbanistično nagrado v Sloveniji. Predlagali smo spremembe namembnosti za 1000 hektarjev zemljišč in ni bilo glasu proti. Potem smo začeli pridobivati soglasja. Za vsak predlog je bilo treba pridobiti več kot 30 soglasij z različnih ministrstev. Od 1000 hektarjev zemljišč je bilo 600 hektarjev v postopku za spremembo namembnosti. Sledili so predlogi sprememb s strani občanov in javna razgrnitev načrta. Parcele, o katerih sprašujete, so na območju, ki je bilo v celoti spremenjeno v stanovanjsko gradnjo, pri čemer je bilo zemljišče zazidljivo že od leta 1986!

Doslej sem se izogibal oceni, da gre za politično gonjo zoper mene, a kaj naj sedaj rečem drugega kot to, da me očitno nekateri želijo videti, kako vstopam v policijski avto?

Ampak za javne ustanove, šole, zdravstvene objekte …

Seveda. Če bi želeli špekulirati, ne bi bilo treba zemljišč prekategorizirati v stavbna zemljišča, ampak bi tam lahko zgradili kakšno fakulteto ali bolnico. To bi bil najbrž pravi posel, ne pa stanovanja. A da se vrnem: pobuda za prekategorizacijo je bila vložena že leta 2002, od leta 2008 smo imeli dve javni razgrnitvi. In med več kot 20 prodajalci tistih parcel sta pooblaščenca, tako so mi sedaj povedali, prek nekega podjetja iskala kupca. In tako je prišlo do Baze Dante. Mislite, da je Baza Dante te prodajalce silila v prodajo? In to v letih 2009 in 2010, ko so vsi mediji poročali o tem delu Barja? Vaš urednik Repovž sedaj pravi, naj začnem razmišljati o umiku iz stranke. Strankarskim kolegom sem predlagal, naj glasujejo o moji zaupnici. Pa niso želeli. V resnici sploh ne gre za končno poročilo Dursa, ampak za to, da me morajo imeti v tej zgodbi dolgo časa. Če nekaj hodi kot raca, se oglaša kot raca, potem je že raca, a ne?

Formalno še niste raca, ste pa že precej blizu. Zaradi posla v Nišu, ko ste še vodili Mercator, ste se ta teden iz osumljenca prelevili v obdolženega. Na predlog tožilca je sodišče proti vam uvedlo preiskavo. Zakaj torej niste raca?

Leta 2000 se je Mercator začel širiti. Zato smo tudi v Nišu kupili zemljišče in poiskali podjetje, ki bi nam pridobilo gradbeno dovoljenje. Mercator je takrat sklenil pogodbo, po kateri je plačal del denarja vnaprej, del pa bi plačal po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Vmes so me odstavili, novo vodstvo Mercatorja pa ni pripravilo projekta za center v Nišu, zaradi česar omenjeno podjetje tudi ni moglo pridobiti gradbenega dovoljenja. Sam nisem bil podpisnik teh pogodb niti se nisem dogovarjal o poslu. V času, ko sem vodil Mercator, smo investirali milijardo evrov. In zdaj sem obdolžen zlorabe položaja. Veste, kako je do tega prišlo? Spomnite se afere leta 2006, ko sem prvič kandidiral za župana. Tedaj so naročili revizijo v petih točkah. Ovadba proti meni je bila poslana na policijo pod prvo Janševo vlado leta 2007. A je policija leta 2010 ugotovila, da ni nič spornega. Tožilstvo v Ljubljani se s tem ni strinjalo. Kateri tožilec vodi postopek? Gospod Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Ta je potem iz revizije izločil Niš in ponovno sem moral na zaslišanje, ki je bilo tudi tokrat korektno. Nato je gospod Brezigar zadevo poslal na sodišče.

Pravite, da boste odstopili z vseh funkcij, če bo kdorkoli odkril kakšno vašo nepravilnost. Kaj natančno to pomeni?

Enostavno: umaknil se bom tako s funkcije župana kot predsednika Pozitivne Slovenije, če se dokaže, da sem nezakonito dobil en sam cent.

Dobro, recimo, da vas vprašam posredno, kakšno je vaše mnenje o Janševih postopkih. Se strinjate s predsednikom države, da Janši manjka legitimnosti, ker je obtožen?

Se strinjam. Janša je obtožen v primeru Patria in sedaj želi dokazati, da sem tudi jaz obtožen. Da bova enakovredna. Vendar nisva, saj sem le obdolžen in v preiskavi. Ob tem lahko dodam, da se sodišču ali preiskovalnim postopkom nisem nikoli izogibal in se tudi ne bom.

Mislite, da že trpi tudi vaša mednarodna legitimnost? Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy se je na nedavnem obisku srečal s Pahorjem, ne z vami.

Da se je srečal z Borutom Pahorjem, mi je razumljivo, saj sta sodelovala. Ali veste, kdo pripravlja program obiska? Vpliv na to ima vladni protokol, in odkar je Janez Janša ponovno predsednik vlade, nas spet izključujejo. Eden vaših novinarskih kolegov je to zlorabil in napisal, da se z mano ne želijo srečati, ker naj bi bil povezan s kriminalom. Če ne bi bilo smešno, bi bilo žalostno.

Pahorjevo koalicijo ste leta 2008 podprli, danes pa Pahor v zasebnem pogovoru rad o vas izreče kakšno žaljivko. Kdaj in kje se je vama zataknilo?

Do Boruta Pahorja nimam nobenih zamer in prepričan sem, da nisem storil ničesar, kar bi ga prizadelo, razen da smo zmagali na volitvah. Sem pa lani avgusta, ko o kandidaturi sploh še nisem razmišljal, rekel, da ne Pahor ne Janša ne moreta zmagati na volitvah. Janša zato, ker je, kljub temu da je vodil vlado v času debelih krav, uničil mnoga podjetja s kadrovskimi zamenjavami in proračun porabljal za predvolilne bonbončke ter nato izgubil volitve. Pahorjeva koalicija pa se je zrušila sama od sebe. Glede mojega odnosa do Pahorja pa tole: vprašal sem ga, ali sem mu v treh letih njegove vlade kadarkoli škodil ali mu nagajal. In odgovor je bil ne. Njegova vlada je bila izvoljena predvsem v Ljubljani, ravno tako referendum o arbitražnem sporazumu.

Toda po volitvah je moralo biti med vama nekaj hudo narobe. Že med sklepanjem koalicije noben dogovor ni obveljal, Pahor pa vas je v prvem komentarju rezultata volitev ponižal tako, kot ni Janše nikoli.

Sicer je dejstvo, da imata z Janšo poseben odnos, a nimam občutka, da bi me Pahor kadarkoli ponižal, ker me ne more ponižati. Naj pojasnim, zakaj sem sploh šel k njemu 5. decembra, takoj po volitvah. Tisti teden smo se kandidati še zadnjič srečali na soočenju na POP TV in Pahor je s pomočjo tabele kazal gibanje obrestnih mer. Med oglasi sem stopil do njega in mu rekel: Borut, še ti se razumeš na finance. Odgovoril mi je, da je to potrebno in da bo Janša zmagal na volitvah z veliko večino. O tem se potem nisva strinjala, povedal sem mu, da bomo mi zmagali, on pa seveda ni verjel. In tako sva se dogovorila za stavo. Stava je bila kosilo. Na dan volitev je v Cankarjevem domu pristopil k meni in mi čestital. Povedal sem mu, da se že veselim skupnega kosila. Namesto kosila me je nato naslednji dan povabil k sebi – na kavo. Pogovor ni bil ravno prijeten.

Sedaj poslušamo floskule o tem, da je treba varčevati, pa še bolj in še bolj varčevati. A v Evropi je ta vlak, na katerem sta sedela Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, že odpeljal.

Zakaj ne?

O tem sedaj ne želim govoriti. Verjetno imava različne poglede na dogodek in sam ne želim enostransko interpretirati. Mogoče bova enkrat skupaj povedala, o čem sva se takrat pogovarjala.

Pravite, da nobeden od njiju, ne Janša, ne Pahor, ne more voditi vlade. Vam pa lahko očitamo, da ste marioneta v rokah starih politikov.

Eni pa pravijo, da sem preveč neubogljiv. Sem samostojen. Sam sem na te, tako imenovane strice in tete, ki so me javno podprli, ponosen. Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije, je človek, ki me je sprejel za prijatelja, ko sem bil še direktor TOZD Mercator Investe, in ga spoštujem in cenim. Janez Stanovnik, oče naroda, eden najbolj razsodnih in zelo ugleden tovariš in gospod. Dr. France Bučar, oče ustave, spoštovanja vredna oseba. Podprli so me še mnogi drugi, mlajši strici in tete: dr. Rajko Kenda, glasbenik Magnifico ... Ti so se zame izpostavili v javnosti, medtem ko imajo nekateri za seboj strice, ki se ne vidijo.

Kdo je to?

Saj veste, kdo se je pri sestavljanju koalicije vmešaval v naše notranje zadeve. Govorim o veleposlanikih.

O ameriškem veleposlaniku Mussomeliju?

Eden je bil gospod Mussomeli, pogovarjal se je z vsemi, razen z mano. Kdo pa je bil drugi? Po volitvah sem se z ameriškim veleposlanikom Mussomelijem tudi srečal, zagotavljal mi je, da se sam ni vmešaval v volitve. Nato pa mi je tudi on dejal, kako vsi pišejo in govorijo o njem, tistega drugega veleposlanika, ki se je res vmešal v volilno igro in je sestavljal koalicijo, pa nihče ne omenja. Sami preverite to drugo ime.

Eno največjih vprašanj v prihodnjih mesecih je referendum o varčevalnih ukrepih. Kaj boste vi naredili, ste za referendum?

Sam sem proti reševanju problemov z referendumi. To sem povedal prej in to povem sedaj. Podpiram tudi spremembo ustave v tem delu, podpiram kvorum in sem za to, da lahko referendum zahtevajo le ljudje. Glede varčevalnega referenduma pa sem prepričan, da ga ne bo.

A če bo, kako boste glasovali?

Tega zakona nismo in ne bomo podprli. Gospod Mekina, to niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi. In mi smo proti uničevanju. Če ne bomo zagnali gospodarstva in če ne bo optimizma, potem bo šla ta spirala vedno globlje navzdol. Tudi ko sem bil na obisku v Bruslju, sem vprašal: Kako lahko mi, pa Grki in Italijani sploh konkuriramo Nemčiji, katere gospodarstvo si lahko denar sposoja po enoodstotni obrestni meri, mi pa po šest- ali sedemodstotni? Zakaj Evropska unija ne maksimira obrestne mere na tri odstotke letno? To je takšna razlika, da bi mi v Sloveniji lahko samo na račun obrestnih mer na leto privarčevali dodatnih 350 milijonov evrov, ki bi jih lahko usmerili v razvoj. Seveda podpiramo varčevanje, ampak takšno, da bi recimo maso plač v javnem sektorju na mehak način zmanjšali za dva odstotka letno, hkrati pa bi mnogo naredili tudi na prihodkovni strani proračuna. Ta koalicija pa v stotih dneh ni odprla niti enega delovnega mesta.

Kaj bi vi naredili v stotih dneh?

Z rebalansom proračuna bi počakali do junija, dosegli bi dogovor s sindikati in vanj vključili pokojninsko reformo. Začeli bi z investicijami: drugi tir, Luka Koper, avtocesta proti Beli krajini in Koroški, hidroelektrarna na Savi. S tem bi pridobili nova delovna mesta in rešili gradbeništvo. Sanirali bi NLB. Sedanja vladna koalicija pa razpravlja o zlatem pravilu. Izračuni te vlade kažejo, da bodo v naslednjih letih prihodki proračuna ves čas enaki, z ukrepi ali brez njih, pri čemer bodo primanjkljaj znižali s 6 na 0,4 odstotka. To pomeni, da bodo samo rezali. Drugega ne načrtujejo. Ne samo, da to ni dopustno, to je uničevanje socialne države. Naš program je nekaj povsem drugega, je razvojno naravnan in vladi ga ponujamo v izvajanje.

Kdo vas je bolj razočaral, Erjavec ali Virant?

Gotovo Virant, čeprav sta se oba medsebojno spodbujala. Tisto soboto, ko smo parafirali koalicijski sporazum, so bili vsi zadovoljni. V nedeljo smo vsakemu posredovali razdelitev resorjev po ministrstvih, jih prosili, naj imenujejo kompetentne ljudi, sami pa smo se odpovedali dvema mestoma. Virant in Erjavec sta bila v nedeljo še nadvse zadovoljna, ob tem pa se je izpostavilo, da je Virant v nedeljo podpisal sporazum tudi z Janšo. V ponedeljek pa so pri Virantu sprejeli sklep, da ne gredo z nami v koalicijo. Šušteršič je bil prvi, ki je že pod parafiran sporazum pripisal, da ga morajo potrditi še strankini organi. Kasneje so mi očitali marsikaj, da sem bil v pogajanjih ali pretrd ali preveč popustljiv, da nisem ponujal vsebine in tako naprej. Ampak veste, ko so mi poslali iz SD njihovo, še staro koalicijsko pogodbo na skoraj 100 straneh, sem jo naključno odprl in začel brati. Način imenovanja direktorja filmskega sklada, je pisalo. In sem rekel, za to ne potrebujete vlade, temveč tajnika.

Je bila igra Janša-Virant zaigrana?

Menim, da je bilo to vnaprej dogovorjeno. Prepričan sem o tem. Zato sem bil raje tiho, ko je Virant nastopil kot »rešitelj« v DZ in ko so me nekateri v parlamentu šolali in učili politične poštevanke. Nato pa so se začeli sami zapletati in se še zapletajo s svojimi »resnicami«. Tudi ankete to kažejo.

Koliko časa še napovedujete tej vladi?

Ne napovedujem ničesar, državi želim vse dobro. V zadnjem obdobju sem precej premišljeval. Sprva o tem, ali smo naredili kakšno večjo napako pri poskusu oblikovanja vladne koalicije, in potem tudi o tem, kaj bom delal v prihodnje. Vladi res ne želim predčasnih volitev, saj to ni dobro za državo, čeprav bi naša stranka na njih dobila še večjo večino. Dovolj je. Upam, da bodo sami spoznali svojo napako. Sedaj poslušamo floskule o tem, da je treba varčevati, pa še bolj in še bolj varčevati. A v Evropi je ta vlak, na katerem sta sedela Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, že odpeljal. Sedaj samo še Merklova govori o varčevanju za druge, pri čemer bi na njenem mestu lahko govoril o tem tudi sam, saj beležijo gospodarsko rast in so povišali plače v javnem sektorju. Z našim razvojno naravnanim programom smo imeli prav, čeprav nas tedaj niso jemali dovolj resno. Najhuje je, da sedaj evropske institucije recesijo napovedujejo samo trem državam: Sloveniji, Romuniji in Hrvaški, pri čemer naj bi Slovenija padla najnižje. Tega, da smo najslabši v Evropi, si res nismo zaslužili. Končno je sedaj tudi ta vlada rekla, da bodo začeli pisati program za gospodarsko rast. In se spet vračamo na začetek. Eni se hvalijo s tem, kaj govorijo, mi pa s tem, kaj smo naredili. Prejšnja vlada se recimo lahko pohvali z arbitražnim sporazumom s Hrvaško. In prav zaradi tako pomembnih dosežkov se ne smemo prepustiti malodušju. Predvsem zaradi prihodnosti mladih. Ne smemo sprejeti tega, da nam kdo kaj podtika. Vse, kar mi trenutno očitajo, bodo morali tudi dokazati. Ponovno jih pozivam, naj predstavijo svoje ugotovitve, da lahko potem nanje javno odgovorim. Ali blatenja ni zadosti, se sprašujem, in ali morajo poslati po mene policijo, ki jo čisto »slučajno« spremljajo mediji.