Politično podrejanje odvetnikov

Koalicijska pogodba vladajoče koalicije predvideva ukinitev obveznega članstva v zbornicah vseh vrst in oblik. Na ministrstvu za pravosodje pa so se očitno odločili, da bodo odvetniški in drugim zbornicam pod njihovo pristojnostjo (notarski, stečajni in izvršiteljski) tudi odvzeli javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo v imenu države same. Predsednik odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek opozarja pred posledicami za družbo, v primeru, da bi o vpisih, izbrisih in disciplinskih postopkih zoper odvetnike odločala država.

Ministrstvo vas je zaprosilo za podatke o javnih pooblastilih, ki jih izvaja zbornica?

Da, od ministrstva smo prejeli okrožnico, naslovljeno zbornicam, da jim posredujemo podatke v delu, ko izvajamo javna pooblastila, torej podatke o vpisih, izbrisih in podatke o disciplinskih postopkih.

Zakaj so vas zaprosili za te podatke?

Iz okrožnice je mogoče razbrati, da gre za uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe, iz katere izhaja, da bodo pristojni ministri prevetrili delovanje zbornic, za katere so pooblaščena posamezna ministrstva, in odvetniška zbornica sodi pod pristojnost ministrstva za pravosodje in javno upravo. Ali to pomeni prenos javnih pooblastil na ministrstvo pri vseh štirih zbornicah, za katere je pooblaščeno to ministrstvo, mi ni znano. Če gre za generalno stališče, bo treba vsekakor upoštevati posebnosti, ki veljajo za vsako izmed teh štirih zbornic, in tukaj bi želel poudariti, da to še posebej velja za Odvetniško zbornico Slovenije. Ta je namreč stanovska organizacija, ki skupaj s svojimi predhodnicami deluje kot avtonomna organizacija že od leta 1868.

Z ministrom o odvzemu javnih pooblastil in ukinitvi obveznega članstva niste govorili?

Odkar sem postal predsednik zbornice, razen njegovih čestitk, nimamo stikov. Smo se pa zahvalili za čestitko in predlagali, da se sestanemo in se pogovorimo, kako bo sodelovanje potekalo v prihodnje.

Stranke bi imele opravka z od države odvisnim in države boječim se odvetnikom. Kdo bi potem zastopal njihove interese?

Kako vidite željo vlade, da odvzame izvajanje javnih pooblastil zbornici?

Takšna ideja je nepremišljena. Vsaj kar se tiče odvetniške zbornice, ki je bistveno drugačna od preostalih zbornic. Pri tem se namreč pozablja na pomembno razliko v poslanstvu posameznih zbornic in na poseben položaj odvetništva. Slednje je ustavna kategorija in je samostojna služba v okviru pravosodja in je neodvisna. Prvi pogoj za neodvisnost in samostojnost odvetništva pa je njegovo avtonomno združenje, to je Odvetniška zbornica Slovenije. Prenos javnih pooblastil iz avtonomnega združenja na ministrstvo bi pomenil, da bi o tem, kdo lahko postane odvetnik in kdo ne, odločala država. Pa tudi o tem, kdaj se bo odvetniku odvzela pravica do opravljanja odvetništva, tudi disciplinski nadzor nad odvetniki bi v celoti prešel na državo. To pa bi bil eklatanten poseg v neodvisnost in samostojnost odvetništva. Odvetniki so branik demokratičnosti družbe, zastopajo interese strank, tudi v sporih zoper državo. Od države odvisen in države boječ se odvetnik stranki ne bi mogel zagotavljati pravnih jamstev v postopku. Stranke bi imele opravka z od države odvisnim odvetnikom. Kdo bi potem zastopal njihove interese? Če bi vpise odvetnikov v imenik odvetnikov, izbrise iz njega in disciplinske postopke zoper odvetnike prevzela država, bi si s tem dejansko odvetnike podredila.

Poleg tega bi to bil odmik od evropske prakse …

Vsekakor. Vse države v Evropi poznajo neodvisno odvetništvo, ki se združuje v stanovska združenja – zbornice. Izjema je nekaj skandinavskih držav in Malta. Pri čemer tako Finska kot Malta že prehajata nazaj na obvezno članstvo v zbornicah, saj je bilo ugotovljeno, da je takšen model najbolj ustrezen za izvajanje tega poklica. Tudi na Norveškem in Švedskem, kjer še vztrajajo pri neobveznem članstvu, je to obvezno, kadar želijo izvajalci pravnih storitev uporabljati naziv odvetnik. Sprašujem se, zakaj bi spreminjali model, ki je v Evropi sprejet in so ga potrdili tako Evropska komisija, Evropski parlament, večkrat tudi Evropsko sodišče v Luksemburgu in tudi Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Ampak na ministrstvu gotovo imajo argument glede odvzema javnih pooblastil. Da pač jemljejo nazaj, kar je izvorno v pristojnosti države, saj s tem ni nič narobe?

Morda mislijo, da s tem ni nič narobe. A če na to pogledamo iz širšega zornega kota, ugotovimo, da bi bilo to hudo narobe. Odvetništvu sta utemeljeno podeljeni samostojnost in neodvisnost na ustavni ravni. Menim, da je ustava kot najvišji državni akt nad dnevno politiko in voljo vsakokratne oblasti, zato menim, da argument, »država da, država vzame« v tem primeru ne vzdrži. Politične ambicije v tem primeru niso upravičene. Sicer pa vsebinskih razlogov za takšno početje ne vidim. To je podobno, kot da bi dnevna politika odločala o tem, kdo je dober novinar in lahko piše in kdo ne. Vsi pa si želimo, da so novinarji neodvisni, saj je to eden izmed pogojev za demokratično družbo.