Netsky: 2

Triindvajsetletni Belgijec Boris Daenen alias Netsky je pred tremi leti prvič pritegnil pozornost založbe Hospital, kjer je nato izdal tudi prvenec, preprosto poimenovan Netsky. Tale plošček je nadaljevanje, zato nosi številko 2. S tako preprostimi drobci se predstavlja prekljasti navihanec, ki je medtem že postal superzvezda, saj se je album takoj po izidu uvrstil med top pet prodajanih albumov vseh žanrov v angleškem in ameriškem iTunesu. Začinil ga je tudi z živo zasedbo, s katero je dva večera zapored razprodal svoja antwerpenska nastopa.

Borisova zgodba je zgodba o mladeniču, ki je kot otrok poslušal marsikaj, od klasike do jazza in soula, nato pa ga je pritegnila »hitra, energična elektronska glasba«. Za nadaljevanje svoje glasbene sage je zbral 14 komadov ali 3626 sekund dvigujočega liquid funka najžlahtnejše vrste, ki ima bore malo opraviti s temačnimi globočinami. Netskyjeva glasba je namreč čista sreča, čeprav melodije na trenutke uspešno stkejo tudi malce otožnejše melodične linije. Tudi če sta človekovo zunanje obnašanje in videz refleksija tega, kar počne duša, se v Borisovem primeru ne gre bati. Slovi namreč po tem, da zabave že po nekaj minutah vrtenja spremeni v frenetična poskakovanja, in prav zato je zelo iskan po vsem svetu. Podobno iskan je tudi za remikse drugih avtorjev, ki se kar pogosto pojavljajo v rednih izdajah singlic.

S tokratnim albumom ponekod ohranja oster drumandbassovski slog, spet drugod pa gre, v kar mu pač trenutno ustreza: kanček dubstepa, ščepec enakomernih ritmov pa bobenbasovska brzina. Melodika, ki temelji na všečnih melodijah, je spiljena s številnimi dodatki organskega in anorganskega izvora. Čeprav je bilo med produkcijo porabljene ogromno sintetike, zvok bolj asociira na godbo izpod inštrumentov – a le do trenutka, ko pride v ospredje osnovni ritem napevnic, pod katerimi se bodo šibila poletna plesišča. Komadi so brez šibkih točk, edina površnost je bledi izzven albuma s komadom, ki ga je umestil v sam zaključek.

Malokdo je sposoben predstaviti tako osupljivo produkcijo, bičano na visoki porabi ritmičnega spektra glasbe. Boris album odvozi brez monotonosti, vmes pa natrese ogromno dovršenih pesmi, ki bodo ciljale v vrhove raznih lestvic in skoraj zagotovo doživele tudi pol ducata remiksov. Gostujoče pevke in nasmejani Dynamite MC samo še ozaljšajo to pocukrano zadevo, ki pa je vse prej kot plehka, banalna ali pop. In slednje je očitno usojeno mladcu, ki ima na Facebooku 300.000 oboževalcev, ogledi njegovih videov pa sežejo tja do 10 milijonov.

Skratka, tole je ena od 50 najpomembnejših plošč, ki jih je v svoji zgodovini drum and bass dal glasbi. Eden najresnejših kandidatov za album leta. Frenetično.