10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Yun-Fat: Apocalypse Via Copacabana
2012, Torto Fono Gramas
+ + + + +
Ni ravno veliko zasedb, ki bi resnično proizvajale tisto, za kar se označujejo. Na drugem celovečernem izdelku južnoameriških vaških posebnežev je slušatelj deležen vseh mogočih godbenih žanrov, ki jih zasledimo v bolj ali manj komercialni ponudbi. Skupna točka je seveda besneči deathgrind, ki pa se mu naslednji trenutek priključijo še jazz, funk, bossa nova, reggae, pop in vse druge zvrsti. Apocalypse Via Copacabana je po konceptualni plati popolna zajebancija, a obenem je po godbeni plati resna in izpopolnjena zadeva, kakršne zlepa ni mogoče zaslediti na vsakem koraku. Čudaška in napredna godba, ki lahko premore vse ali nič. Objestno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.