Neža Peterca, oblikovalka torb

Spletna stran Hypebeast, ki opozarja na primere dobrega oblikovanja, je v začetku januarja objavila novičko o minimalističnem bombažnem nahrbtniku vojaško zelene barve z imenom Big Bag Wolf. Pripeli so tudi povezavo na spletno stran avtorske ekipe Blind Chic.

Ko je videla objavo, ni mogla verjeti. Z madžarsko prijateljico Julio Vesmas, drugo polovico tandema Blind Chic, sta nahrbtnik, svoj prvi skupni izdelek, javnosti prvič pokazali le mesec dni prej. In spoznali sta se samo nekaj mesecev pred tem. V hipu sta ugotovili, da sta kreativki s podobnim okusom in da radi šivata. In tako sta začeli ustvarjati pod skupno blagovno znamko, katere ime lahko razumemo kot slepa kura ali neviden šik.

Odločili sta se, da bosta teren potipali z nahrbtniki. Oziroma najprej z enim samim. Ta naj bi bil sodoben in mladosten. Moral bi biti prostoren in karseda trpežen, zato sta izbrali naraven material za šivanje šotorov. Želeli sta tudi, da bi bil primeren za dekleta in fante.

Na njuno veliko presenečenje se je novica o njuni robustni, a hkrati prefinjeni nahrbtni torbi s pomočjo spletnih družbenih omrežij in blogov, sploh Hypebeasta, kmalu razširila po vsem svetu. Vse od takrat naročila dežujejo z različnih koncev Evrope, Azije in Amerike. Med kupci je največ oblikovalcev, fotografov in drugih vizualcev, nahrbtnik pa je kupil celo ameriški igralec Josh Hartnett (Pearl Harbour, Wicker Park, Sin City).

Še pred letom dni smo jo poznali kot tisto dekle, ki je pod imenom Embrace Softgoods v prostem času šivalo zelo hip doma narejene torbe in denarnice iz blaga in umetnega usnja. Že od nekdaj je ustvarjala, najverjetneje tudi zato, ker prihaja iz ustvarjalne družine. Nekoč pa je sedla za mamin šivalni stroj. Sešila je torbo, in ker je bila všeč prijateljicam, jih je naredila še nekaj. Kmalu je postala ena vidnejših predstavnic naše naredi-sam kulture.

Ker je želela izstopati, je šivala le po lastnih idejah, uporabljala je kakovostno blago, ga opremljala izključno s svojimi ilustracijami in potiski, hkrati pa zasnovala celostno grafično podobo blagovne znamke in posnela kup videofilmčkov. Njene zveste odjemalke se spomnijo, kako sveži so bili vedno videti njeni izdelki. Verižico in prstan s črnimi brki iz pleksi stekla ter denarnice, ki so dišale po vintidžu, so lahko nosile davno prej, preden so postali modni trend.

Projekt Embrace Softgoods zdaj miruje. Čeprav ga pogreša, trenutno nima časa zanj. Medtem se ji je namreč zgodila Budimpešta. Prvič je bila tam na študijski izmenjavi. Drugič se je štiri mesece učila madžarščine. Zdaj tam živi.

Selitev je posredno zakrivila prošnja madžarskih prijateljev, naj ponudi prenočišče njihovemu kolegu Leviju. Ta se je s študijske izmenjave v Madridu na dolgo pot v domačo Budimpešto odpravil kar s svojim fixed gear kolesom ali fixijem, spremljala pa ga je ekipa, ki je snemala film o njegovi ekspediciji. Ker je tudi sama velika navdušenka nad tovrstnimi kolesi, je bila takoj za. A ne le to, ekipi se je sklenila pridružiti tudi sama. Čeprav je trenirala cestno kolesarstvo, priznava, da je bil podvig zelo naporen. Film o celotnem 38-dnevnem popotovanju po Evropi bodo 22. septembra zavrteli v ljubljanskem Kinu Šiška.

Po naključju je bila takrat v kolesarski ekipi tudi Julia. In ideja je dala idejo. Sama je že prej razmišljala o vrnitvi v Budimpešto, ko pa se je izkazalo, da bi projekt Blind Chic bistveno lažje zagnali tam, ni omahovala. Za nahrbtnike sta se odločili prav zaradi njunega skupnega navdušenja nad kolesarstvom. Kolesarji namreč prtljago najlažje tovorijo na ramenih.

Sta zgodba o uspehu? Za zdaj sta previdni in pravita, da imata srečo. Če bo čas pokazal, da lahko preživita na dolgi rok, pa bosta gotovo poiskali soinvestitorja. Nahrbtnik je medtem dobil še manjšo, črno in večžepno različico, pa tudi različico za rolkarje. Ker sta zasuti z delom, jima pomagajo šivilje, sami pa medtem kujeta načrte, da bi ponudbo razširili s šik oblačili za kolesarje.