7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Christopher Lasch: Kultura narcisizma
Mladinska knjiga, Ljubljana 2012, 29,95 €
Nekoč prelomno delo ameriškega intelektualca, ki so ga s parafrazami in citati širili in ga predelovali ter nadgrajevali številni filozofi, sociologi, antropologi in drugi kritiki moderne družbe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Nekoč prelomno delo ameriškega intelektualca, ki so ga s parafrazami in citati širili in ga predelovali ter nadgrajevali številni filozofi, sociologi, antropologi in drugi kritiki moderne družbe.
To praktično pomeni, da je slovenski prevod, ki je izšel 33 let po izvirniku, izgubil ves naboj, zakaj njegove ideje so tudi v slovenskem družboslovju in humanistiki že dolgo prisotne. Najsi bo kritika liberalizma, industrije prostega časa, trivializacije medosebnih odnosov ali pa družbenih in psiholoških posledic kulta narcisizma.
A navzlic široki laschizaciji ostaja avtor še vedno inspirativen. Danes številne kritike šolskega sistema poudarjajo učinek bolonjske reforme, ki producira diplomante z občutno skromnejšim znanjem kot pred desetletjem, toda Lasch je tu še radikalnejši. Čeravno množičnost študija napeljuje na misel, da se v družbi širi število izobraženih, je njegov zaključek šokanten: poteka zaton kritičnega mišljenja, znižujejo se intelektualni standardi, širi se intelektualna otopelost. Skratka, ko je univerza postala stroj za ustvarjanje intelektualcev, je nominalno resda dosegla velike številke produktov, vendar so novi izšolanci vse manj sposobni uporabljati jezik z lahkoto in natančnostjo, oblikovati logične zaključke in slabše poznajo zgodovino.
Zakaj? – Preobilje informacij in simplifikacija študija sta odvzela staro rigoroznost, načitanost v kulturnih tradicijah, poznavanje literarnih klasikov, zato avtor govori kar o pohodu nove mračne dobe. »Visoko šolstvo študentom ne uničuje samo uma, temveč jih tudi emocionalno onesposablja.« Avtor je črnogled, vendar ta njegova drža ni apriorno kritikastrstvo, ki bi izhajalo iz apriornega nasprotovanja modernosti, ampak temelji na primerih iz spreminjanja šolskih učbenikov. Ti sledijo načelu učinkovitosti, ki pa je nezdružljivo tako s sofijo kot z intelektualno radovednostjo. Tako kakor narave ni mogoče pretentati, da bi drevesa rodila dvakrat v enem letu, tako s širjenjem šolskih vsebin ni mogoče ustvarjati intelektualnega duha.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.