Divjaki

proti

Wargazem kapitalizma.

Vau, si rečete - Oliver Stone! Vau, si rečete - Laguna Beach! Sonce, morje, srferji, raj in policaji na kolesih - Bog je tu parkiral sedmi dan. Vau, si rečete, ko se Chon (Taylor Kitsch) in Ophelia (Blake Lively), alias O, na začetku divje, strastno pofukata. Vau, si rečete, ko se domov vrne Ben (Aaron Johnson), njegov najboljši prijatelj, nekdanji tjulenj (Navy Seal) in iraški veteran, ki se potem divje, strastno pofuka z Ophelio.

Vau, si rečete, ko vidite, da Chon nima nič proti temu. Vau, si rečete, ko se pofukajo vsi trije. Vau, si rečete, ko občutite njihovo skuliranost, njihovo šekspirjansko polimorfnost, njihovo zajamčeno progresivnost. Vau, si rečete, ko zagledate njihovo bajno, razkošno, utopično, hipstersko posestvo.

Vau, si rečete, ko zagledate njun poslovni imperij - Chon in Ben, posthipi in postvojak (idealna postpolitična koalicija), sta namreč pridelovalca in dispečerja najboljše marihuane daleč naokrog („The best cannabis in the world“). Vau, si rečeta, ko vidite, kako spretno, kako vizionarsko in kako neodvisno opravljata svoje delo. Vau, si rečete, ko dober glas seže v Mehiko, no, v Tijuano, kjer je baziran mehiški narko kartel, ki se hoče stegniti čez mejo, na teritorij, ki ga hranita in kontrolirata Ben in Chon. Vau, si rečete, ko Salma Hayek, high-tech mati tega kartela, nadnju pošlje norega, odbitega, brezobzirnega, krvoločnega Benicia Del Tora, grotesknega nihilista, ki naj bi poskrbel za pripojitev neodvisnega podjetja mehiškemu kartelu, veliki, monopolistični korporaciji. Vau, si rečete - tekla bo kri! Toda ne - ko monopolist sklene, da se bo na silo poročil z neodvisnim podjetjem, začnejo teči le še klišeji, ki jih Oliver Stone zvija in omamlja z vizualnim pompom, kar pa jih ne odreši. Še huje, tudi obeh junakov - ali pa vseh treh, če hočete - s tem ne odreši. Med dilerjema, ki skušata zaščititi svojo neodvisnost, svojo svobodo, in dilerji, ki skušajo eliminirati njun podjetniški zen, je le običajno brezno klišejskih replik, klišejskih situacij, klišejske histerije, klišejskih posrednikov (skorumpirani detektiv John Travolta z na smrt bolno ženo!) in klišejskega adrenalina, ki jih je treba prežvečiti, da bi film - po dveh urah! - prišel do konca, ki pa izgleda kot risanka. Zdi se, kot da je Stone, ki nam skuša dopovedati, da je biznis le nadaljevanje vojne (odtod ugrabitve, obglavitve, avtobombe in drugi vojni orgazmi, wargazmi), na začetku filma kadil the best cannabis in the world, proti koncu pa le še korporativni šit.