Ivan J. Štuhec: Veter v megli

+ + + + +

Zbirka člankov, ki jih je v medijih objavil v zadnjih desetih letih.

Profesor Ivan Štuhec je sicer teolog, a tudi komentator, ki se je pojavljal tako v Družini kot v Dnevniku, na Radiu Ognjišče in v Financah, v Nedelji in v Ampaku. Njegovi članki so posebnost, saj izhajajo s stališča kristjana, pisani pa so v jeziku laikov, pri čemer jih vodi načelo koherentne argumentacije.

Avtor svoja stališča podrobno pojasni in popiše celotno pot sklepanja, tako da vodilo njegovega pisanja ne izhaja iz vere v Boga, ampak iz vere v razum. Čeravno Štuhec piše skozi ratio, pa je dejansko ognjevit, vendar ne v smislu zelotizma, temveč jeze nad ignoranco osnovnih postulatov demokratičnosti, ki jo hladi skozi polemiko. Denimo nad apartheidno potezo številnih liberalcev, za katere so najširše pravice gejev samoumevne, pravice kristjanov pa omejujejo na verski geto.

Njegovi članki so zato konstitutivni za vzdrževanje pluralizma družbe, saj tiste spore v družbi, ki so predstavljeni kot spopad dobrega in zla, naprednega in nazadnjaškega, obravnava s stališča »nazadnjaštva«, ki pa se potem kdaj izkaže celo kot racionalnejše od »naprednega«. Če bi ga merili po slogu, bi naslovom njegovih člankov ne pripisali kristjanove roke. »Metafizični ples duš«, »Odsotnost očeta«, »Slovenija brez glav«, »Sivina bele knjige«, »Obsedenost s številkami« et simile so miselni okviri popularne kulture, toda prav to je ena izmed Štuhečevih poant. Afirmira moderno podobo kristjana, ki ni zaprt v katakombah verskega občestva, temveč dejavno nastopa v javnosti. Kot tak izreka filipike tudi na »svoji« strani, ko zapiše, da je Cerkev pristala na najnižji točki svojega intelektualnega razvoja. Skratka, knjižni izbor komentarjev, za katere pa velja, da so najmočnejši v medijskih objavah.