James Joyce: Pisma Nori

+ + + +

Bližina daljave

Če velja za Kafkova pisma, ne samo Očetu, bolj zaročenkam, da so vzporedni, »drugi Proces«, če so pisma Slavka Gruma Joži Debelak vzporedna Goga z vso bolestno in sublimno erotiko in Vidmarjeva Karmeli Kosovel, Srečkovi sestri, estetizirano zapeljevanje s pridušeno strastjo, potem za pisma, ki jih je Joyce pisal Nori Barnacle, lahko rečemo, da so vzporedni Umetnikov mladostni portret.

Isti čas nastanka, čeprav razširjen z ljubavno predigro, iste dileme; dom in domovina, irstvo vs brezdomstvo in nomadstvo, odpor do religioznih institucij, ves čas še temeljna negotovost, tehtanje plusov in minusov, ki jih prinese brezkompromisno ukvarjanje z umetnostjo, so poseljeni v obeh delih, v ribniku in v hudourniku. Roman je seveda bolj umirjen in pridušen, pisma pa tako divja, da vmes James prosi Noro, naj jih skrije, enako kot spodnje perilo, da jih ja ne bi kdo videl; zdaj pa tole, vsem na očeh. Sicer pa so bili strahovi upravičeni, roman z razlogi zadržan in kodiran. Iz pisem recimo razberemo, da je hotel založnik za Ljudi iz Dublina blazno garancijo, če bi založba zaradi cenzure »krone« propadla, pa se nam danes Dublinčani ne zdijo nič sporni. Vsaj ne na tisti način, ko Leopold Bloom s svinjsko ledvico v žepu gleda punčko na gugalnici, in je bil Ulikses zato in kar tako v Ameriki prepovedan.

Joyce je pisma pisal iz več razlogov; najprej je Noro v njih osvajal, kasneje, ko je bila ona v Trstu in je on iskal založnike ali organiziral kinematografe na Irskem, je v pismih cel kup ljubosumnosti, ki pomenijo bližnjico do masturbacijskih praks. Joyce ji očita vse mogoče, krivi ga ob misli na predhodnike, ki si jih skoraj izmišljuje, vrta, ali se je pred joycestickom igrala s čim takim. S tem sname Nori avro in iz nje v pismih naredi kurbo, da je potem njeno perilo in kar se vanj ujame in prikaplja, lažje predmet nebrzdane domišljije. Takoj zatem maček; priznanje, da je šel spet na kurbe, z upi, da tokrat ni nič staknil, opravičevanje za nočna pisma, ki jih jutro prepozna za svinjska in pokvarjena, posebej kadar se Nora odene v molk in ne sodeluje v vroči pisemski liniji. Seveda gre pri pismih – kadar so avtorji pisatelji, še posebej – vedno tudi za pisateljske strategije; bolj kakor za vedo, ki natančno rekonstruira dogajanje na Bloomsday, obenem datum prvega zmenka z Noro in čas Uliksesa, bolj kot ključ do nerazložljivega v opusu so pisma pikanten pogled v zakonsko spalnico in dinamiko želje; vendar je ta pogled literariziran, strast in strahovi prežarčeni s fikcijo. Obenem so reklama za Miramar in tržaško okolico, že iz firbca in čudenja, kaj je Joycea tako silno gnalo ob Tržaški zaliv.