Čudovit načrt

Romantika je mogoča le v zakonu!

Francoska romantična komedija Čudovit načrt, ki jo je podpisal režiser romantičnega hita Lomilec src (zgodbe o preventivnem preprečevanju »slabih« zakonov, romantične verzije Posebnega poročila), je tematski park zablod sodobnih romantičnih komedij, ki se običajno že začnejo slabo – s povsem posiljeno premiso.

Diane Kruger igra bejbo, ki je tik pred poroko, kar jo žre, plaši in deprimira – v njeni rodbini namreč prvi zakoni nikoli ne uspejo. Zato skuje zarotniški načrt, s katerim bo potolkla to vražo: še pred poroko bo na hitro zapeljala prvega tipa, ki ji bo padel v roke, se z njim na hitro poročila ter se potem od njega prav tako na hitro ločila. Tip (Dany Boon), ki ji prvi pade v usta, je urednik turističnega vodnika.

Ravno prav. Še preden rečete seks, sta že na poročnem potovanju. Od Kenije do Rusije. Sodobne romantične komedije – holivudske, pa tudi sicer, recimo francoske, heh – imajo trojni problem. Prvič, utapljajo, davijo, dušijo se v klišejih, ob katerih vas spreletava srh, ne pa smeh. Drugič, na vsak način skušajo imeti izvirno premiso, ki pa potem vedno zveni tako posiljeno in tako za lase privlečeno, kot da si jo je kdo izmislil v taksiju. In tretjič, publiki – predvsem ženskam, svoji ciljni skupini – prodajajo romanco, romantiko ipd., toda vedno se vrtijo okrog poroke, kar seveda zveni kot imperativ: romanca se mora obvezno končati s poroko. Romantične komedije so le še utrjevalke patriarhalnega družbenega reda (in poročne industrije, če smo že ravno pri tem). Patriarhat ženskam zapoveduje: seks je mogoč in dovoljen le v zakonu! Toda sodobne romantične komedije so še hujše: romantika je mogoča le v zakonu! Zunaj zakona ni več ničesar. Niti romantike. In hej, če zakon ne uspe prvič, ne obupujte, ampak se poročite še enkrat: samo poročite se! Čudovit načrt, komaj ločljiv od razglednice, ki poje, sodi med romantične komedije, ki so bile zastarele že tedaj, ko je v njih igral Jean-Paul Belmondo.