Mirjam Kline: "Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati."

Vlado opozarjate, da hitro spreminjanje kazenske in siceršnje zakonodaje vodi v le še večje težave. Ampak, vlada pač želi biti učinkovita …

Dobro je, da je vlada učinkovita, vendar se vlade hitro menjajo in vsaka vlada želi spreminjati zakone po svoje, kar ni dobro. Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati. Dobro bi bilo, da bi bila posamezna vlada učinkovita na dolgi rok. V štirinajstih letih, odkar sem začela delati na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, je bilo že osem različic kazenskega zakonika, kar je absolutno preveč. Kazenska zakonodaja nasploh se spreminja tako hitro, da je s pripravami sprememb očitno nekaj narobe.

Zdaj se spet govori o ukinitvi sodne preiskave. Tej ne nasprotujete, le načinu sprejemanja. Kaj je z njim narobe, saj gre za idejo, ki se razvija že skoraj desetletje?

Res gre za predlog, o katerem se govori že dlje časa, in prav je tako. Vse je treba dobro premisliti, če ne drugega že to, kam bi šli spisi, ki so zdaj pri preiskovalnih sodnikih, kam bi šli vsi ti preiskovalni sodniki, kako bomo tožilce usposobili, da bodo sami vodili preiskavo, kako bi za to dodatno pristojnost kadrovsko okrepili tožilstvo, ki je že sedaj podhranjeno. Lahko, da so nekatere ideje na dolgi rok dobre, hitro spreminjanje zakonodaje pa je slabo.

Pa je sploh čas za ukinitev sodne preiskave, če so zadnje spremembe zakonodaje, predvsem uvedba predobravnalnega naroka, učinkovite, saj se že skoraj polovica zadev konča pred sojenjem?

Zadnja sprememba res daje odlične rezultate, zadeve se hitreje rešujejo. Vprašati pa se je treba, ali to pomeni, da se tudi dobro rešujejo. Treba bo pogledati ocene teh sprememb po petih ali desetih letih veljavnosti. Edini način za spreminjanje kazenske zakonodaje je spremljanje uvedenih sprememb na dolgi rok, in šele na podlagi spoznanj priprava novih sprememb. In res se pojavlja vprašanje, ali je odprava sodne preiskave zdaj res še potrebna.

V predlogu sprememb so predvideni tudi neposredni prenosi obravnav in celo tvitanje, kar je vlada vnesla v zakon mimo medresorskega usklajevanja.

Tudi tožilci s temi spremembami nismo bili seznanjeni, zanje smo izvedeli iz medijev. Tožilcev ne moti video ali avdio snemanje obravnav, če je to za potrebe postopka, višjih sodišč ali vrhovnega sodišča. Neposrednemu prenosu obravnav pa ostro nasprotujemo. To škodi postopku. Na obravnavah, kjer je več obtoženih, bi se tisti, ki ne pridejo na obravnavo, lahko vnaprej pripravili in bili vnaprej seznanjeni z nekaterimi informacijami, preden bi sploh bili zaslišani, in bi lahko prilagajali zagovore, izpovedi …

Je težava tožilstva tudi v tem, da vlada drži tožilstvo kadrovsko podhranjeno, hkrati pa mu očita neučinkovitost?

Tožilcem je vseeno, kdo je v vladi, kdo je minister. Želimo delati dobro in strokovno ter imeti dovolj časa, da se dobro pripravimo na zadeve. In po mojem delamo dobro. Obsodilnost je več kot 90-odstotna. Še dobro, da ni 100-odstotna, ne bi rada živela v takšni državi.