Pero Simić: Draža: življenje in smrt Titovega nasprotnika

Biografija generala Draže Mihailovića.

Pol stoletja so novejšo zgodovino predstavljali kot izdajo četnikov, ki so med vojno sodelovali z nemškimi okupatorji. To je bila zapoved, ki ni prenašala dejstev, kaj šele polemike z njimi. Publicist Simić slovenskim bralcem predstavlja dokumente, ki šele ustvarjajo sliko tedanjega časa.

Poročila Wermachta prikazujejo Dražo kot uporniškega voditelja zoper nemško vojsko, ameriške revije ga kot junaka postavljajo na naslovnice, ameriški dokumenti navajajo skupino več kot sto pilotov, ki je leta 1946 hotela pričati na procesu proti Mihailoviću s svojimi zgodbami sestreljenih letalcev, ki so jih pred Nemci rešili prav četniki, zatajena dejstva in vojaški dokumenti pričajo, da so ti skupaj z Rdečo armado leta 1944 osvobodili nekaj srbskih mest.

Avtor v delu predstavi mnoštvo nekoč zatajenih dejstev, s katerimi učinkovito ovrže mit o četniškem kolaborantstvu, v historiatu svojega akterja pa postreže še s številnimi predvojnimi evidencami, med katerimi posebej izstopa dejavnost angleške obveščevalne službe, ki v Beogradu investira velike vsote v ustvarjanje protinemškega razpoloženja. Toda delo ostaja le na ravni nizanja dejstev. O isti temi je opozoriti na grandiozno delo Aleksandra Bajta Bermanov dosje, v katerem je avtor z minucioznimi analizami propartizanske in pročetniške literature iztrgal serijo ključnih dogodkov iz ideoloških okvirjev in jih rekonstruiral kot dogodke. Tega pri Simiću ne najdemo. Navaja denimo epizodo mladega poročnika Mihailovića, ki je po kapitulaciji Avstro-Ogrske konec leta 1918 s svojim polkom kar nekaj mesecev deloval proti upornikom na Kosovu. Toda tu se avtor ne poglobi in ne poskuša ugotoviti, kakšne akcije in represalije zoper albansko prebivalstvo je v miru izvajala srbska vojska, zadovolji se s sladkim citatom, da so Mihailovića po odhodu iz mirnega Prizrena obvestili, da je ta zdaj lepši kot Skopje. Kakorkoli že, knjiga zapolnjuje vrzel v slovenski literaturi o generalu Mihailoviću.