Napravi mi dete, bend

Kurenti, roza lasje, krdelo bulterierjev, oranžen furby, zlata maska, pisani baloni in njihov moto »Vsak dan je rojstni dan«, brez katerega ni minil še niti en koncert, tokrat pa ga lahko med poslušanjem nežnega, a grozečega ra-ta-ta-ta-ta-ta-ta-janja preberemo kar nasprejanega na zid.

Takšni so prvi detajli njihovega novega videospota za komad Mitraljez, ki so jih v teh dneh razkrili na internetu. In tudi sicer jih poznamo po takšni, tesno prepleteni vokalni, performerski in estetski podobi. Tako virtualno, prek videospotov in video teaserjev, v katerih se obmetavajo s stiropornimi snežinkami ali pa razmetavajo kartonaste škatle, spremenjene v stilizirane gore, kot tudi na koncertih, kjer pride, tudi zaradi bleščic, divjih pokrival, žongliranja in ličil, ki se svetijo v temi, njihova razposajenost še bolj do izraza ...

Veljajo za eno največjih presenečenj, ki jih je v zadnjem letu ponudila naša glasbena scena. Na radijskih postajah jih sicer skoraj ni mogoče slišati, veteran N’toko pa se je nad njimi navdušil že ob prvem poslušanju in na svojem blogu zapisal, da so originalni, čudaški, igrivi. Tudi glasbeni kritiki, ki jih primerjajo s hrvaško-slovensko Lollobrigido ali južnoafriškima odštekancema The Antwoord, priznavajo, da so v našem prostoru nekaj svežega, drugačnega.

In prav o tem, kako biti drugačen, je razmišljala Katarina Rešek, njihova glavna pevka in frontwomanka, ki si je leta in leta želela imeti svoj bend, pa nikdar okrog nje ni bilo pravih ljudi. Pela je že od malih nog, hodila k pevskemu zboru, pisala pesmi in besedila komadov, ob tem pa se najbolj navduševala nad Bjork in M. I. A., pa nad rapom in hiphopom. Pozneje je vpisala filmsko režijo na AGRFT in se iz Krškega preselila v Ljubljano, začela spoznavati glasbenike, nato pa skupaj s prijateljicami na koncertih drugih glasbenikov uprizarjati tudi nekajminutne performanse. Na odru so skandirale: »Napravi mi dete!«

Ta vzklik, ki je pravzaprav interna fora, domišljena s prijateljem iz Makedonije, kjer ima korenine tudi sama, in je balkanski odgovor na angleški »Marry me!«, se je po zaslugi vztrajnosti pred slabim letom razbohotil v bend, v katerem sta se znašli dve dekleti in trije fantje ali dva para in dva para cimrov, predvsem pa pet dobrih prijateljev.

Električne bobne in klaviature obvladujeta Marko in Jure Lavrin, brata iz Zasavja, oba vizualca, ki se ukvarjata z animacijo, in glasbenika, ki sta se kalila v istih bendih, Vortex Magnolia in We Can’t Sleep At Night; s slednjim so bili tudi finalisti Klubskega maratona Radia Študent. Basist Marko Širec je Mariborčan, ki je bil s Coma Stereo tudi sam med finalisti Klubskega maratona, skupaj z Juretom pa ju najdemo še v zasedbi Nina Bulatovix. Tudi peta članica, Eva Zibler, ob povabilu ni omahovala, čeprav edina ni imela glasbenih izkušenj. Danes skrbi za elektroniko in je druga frontwomanka, pri čemer so ji v veliko pomoč izkušnje iz amaterskega cirkusa.

Napravi mi dete vztrajajo pri minimalističnih besedilih, napisanih v metaforah, in od vsakega posameznika je odvisno, kako globok odsev tistega, kar se dogaja v družbi, bo prepoznal v njih. Včasih jih snujejo v slovenščini, včasih v angleščini, včasih v srbščini, včasih pa tudi v makedonščini. In prav Makedonija jim je prva ponudila priložnost za skok zunaj naših meja. Na nedavnem Slovenskem tednu glasbe, ki daje zagon za mednarodni preboj manj uveljavljenim izvajalcem, so se namreč prebili med zmagovalce in med šestimi velikimi tujimi festivali si jih je za svoje goste izbral prav makedonski Taksirat.

Čeprav se je vse začelo s Katarinino vizijo, je ta kmalu postala njihova skupna, in to kljub njihovim raznovrstnim glasbenim vplivom, med katerimi ne gre spregledati niti etno glasbe in glasbe Bollywooda. Napravi mi dete jim pravzaprav pomeni še bistveno več kot le bend, saj jim s tem, ko sami snujejo čisto vse, tudi videospote in animacije, omogoča, da odkrivajo in razvijajo še vse svoje druge potenciale.