Kakovost življenja so mladi lahko gradili na različnih področjih. Zato se dolgo niso odzivali na težave pri prehodu v odraslost. Ko pa je začela država ožiti tudi druge sfere, so rekli, dovolj je.
Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«
socialna psihologinja
Dr. Mirjana Ule je predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani ter raziskovalka mladine. Maja lani, pol leta pred slovenskimi ljudskimi vstajami, je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala takole: »Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«
So protesti te zime torej vstaja razsrediščenih subjektov proti neenakosti in za obrambo socialne pravičnosti?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.