Damir Globočnik: Likovna satira

Satirični listi, karikatura in likovna satira na Slovenskem od leta 1869 do prvih desetletij po drugi vojni.

Pogled v časopisno zgodovino preseneča. Nikakor ne bi pričakovali tolikšnega opusa: Brencelj (1869–1885), Juri s pušo (1869–1870), Pavliha (1870), Petelinček (1870), Sršeni (1871), Škrat (1883–1885), Jež (1902–1909), Osa (1905–1906), Pika (1912–1913), Bodeča neža (1914), Satura (1925), Muha (1926–1927), Skovir (1928–1929), Kurent (1929), Ilustracija (1929–1931), Posebna izdaja (1937–1939), Toti list (1938–1941), Pavliha (1945) etc.

Zraven pa še karikature v Ilustriranem Slovencu in Jutru ter po različnih koledarjih in v knjižnih izdajah. Avtor je opravil izčrpno delo z izbiro karikatur, predvsem pa s spremnim tekstom, v katerem predstavi posamezne liste in osebe ter situacije s karikatur, s čimer bralcu sploh omogoči, da se sprehaja po podobah.

Skratka, knjiga prinaša načine risanja, zraven pa zgodovino tematik, ob katerih se moderni časopisni bralec samo čudi. Skovir denimo je leta 1928 objavljal izjemno ironijo ljubljanskega meščanstva, ko je upodobil, kako odsotno oz. evforično ljudstvo sprejema odličnike, kot so bili pesnik Župančič, šahist Vidmar, telovadec Šumi in filmska zvezda Ita Rina. Karikature so risali slikarji Zarnik, Podrekar, Smrekar, Maleš, Pirnat, Čargo in drugi, tako da so njihove podobe daleč presegale preprosto smešenje. Kdaj so spominjale celo na slog Picassa in Grosza. Bile so prava paša za oči in duha. Dobesedno: ko je Natlačenova policijska oblast zaplenila knjigo Blazni Kronos, je iznajdljivi avtor knjige še pravočasno pobral iz knjigarn in jih dal prodajati v mestnem bifeju, kjer so gostje naročali točajki: špricar pa Kronosa, malo pivo in Kronosa … Izjemno avtorsko eruditsko delo.