Erica Johnson Debeljak: Antifa cona

+ + + +

Mularija ob fojbi

Prvi se ne pozabi nikoli, naj gre za takšno ali drugačno izgubo nedolžnosti, in teh izgub je v Antifa coni kar nekaj, najprej defloracija, tik nad fojbo, v kateri je neznan fant, na hrbtu in z odprtimi očmi, pod njim morebiti že delno pobeljeni predhodniki iz časov med drugo vojno in po njej. Pob je to sezono prvi, prvi tak mrlič, ki spravlja mesto ob mir, kljub počitnicam in vročini, in skoraj tudi ob dober glas.

Roman se začne kot kriminalka, konča kot mladostniško čtivo, kot roman o odraščanju, ki je predvsem spoznanje, da si stvari predstavljamo po svoje, tok časa in naše napake pa jih slej ko prej za vedno postavijo na druge, ne vedno najbolj všečne šine.

Kljub naslovu, ki hoče opozoriti na antifajevce, antiglobaliste in sploh anti, se tisti, ki na kontejner napišejo naslov romana, ne zavedajo političnih razsežnosti in konotacij napisa. Hočejo samo mir za ošlatavanje in pohanje in kraj, kamor lahko pobegnejo iz sveta, ki ga ne razumejo. Vendar potem truplo kar preveč snažnega in skrivnostnega, čednega vrstnika naplavi zgodovino na plan. Ob glavni pripovedi so tudi monologi mnogih, ki na tak ali drugačen način razumejo fojbe in njihove zaklade, opraviti imamo z različnimi monološkimi spovedmi, ki hočejo z besedami pokopati stare starše, izginule civile. Drugi skušajo vse zakopati še globlje, da bi deaktivirali maščevalni val, ki je sledil četrtstoletnemu načrtnemu raznarodovanju in kuhanju zamer pri manjšincih, takrat seveda Slovencih tostran današnje zahodne meje, tretjim se itak vse fučka in se jim potem še lokalna brezna.

Antifa cona je roman o tem, kako se skupina hitro konsolidira ob tujcu; ta je enkrat uglajen vojak, ne moremo reči niti okupatorski, če služi doma, samo na vzhodni meji, mi bi rekli na Primorskem, in potem igro izključevanja, z večjimi ali manjšimi posledicami, preigravajo vse generacije. Ker so glavni protagonisti, ob rahlo nestrpnih starših, truplo, inšpektor, skrivnostni invalidni tujec, mladi počitniški arheologi in skupina mularije, je roman pregled različnih prepletanj preteklega in sedanjega, s čudnim občutkom, da zgodovina prav borgesovsko ljubi ponavljanje in variacije.

Roman je spisan dinamično, prepleten je z izpovedmi, poganja ga pravi kriminalistični suspenz, nekaj je erotičnih epizod in morda kakšna nenavadna, presenetljiva, kompulzivna. Sicer očitno za Debeljakovo, »tujko v hiši domačinov«, če citiramo kar naslov neke druge njene knjige, stoji poglobljena raziskava zgodovine regije, ki se je loteva iz privilegiranega, torej distanciranega in čezideološkega in nemoralizatorskega gledišča.