Simon Hajdini: Na kratko o dolgčasu, lenobi in počitku

Pozor – knjiga ni kratkočasni esej, marveč teoretska razprava.

Torej delo, ki misli trivialne pojme, kot so lenoba, berač, dolgčas, kratkočasje, počitek, brezdelje in podobno. Kako denimo ločiti reveža od lenuha?

V srednjem veku so na primer poznali dve kategoriji beračev: tiste, ki so prostovoljno izbrali revščino, da bi bili bližje Bogu, in one – brezdelneže, ki so si nadeli beraško masko, da bi živeli na tuj račun.

Skratka, avtor najprej subtilno ločuje podobne pojme, jih pelje skozi kontekste, potem pa napravi obrat, ko se izkaže, da med njimi ni razlike oziroma jih izpostavi povsem na drugi ravni opazovanja. Z intelektualno radovednostjo, v kateri banalne pojme premišljuje kot koncepte, pritegne bralca, da mu sledi pri ločevanju kratkočasja od dela in počitka, pa tudi od brezdelja. A s praktične ravni potem prestopi v polje psihoanalize, kjer jih poveže z melanholijo, z Don Juanom, z izmuzljivostjo želje etc., skratka, zastavlja vprašanja delovanja subjekta. Vendar pa se tu avtor in bralec lahko razideta, zakaj prvi dosledno zamejuje polje skozi perspektivo lacanovskih tekstov. V smislu, kako vpeti dolgčas, lenobo in počitek v korpus avtorjev teoretske psihoanalize. Toda to knjigi ne jemlje moči, zakaj ta, ki bi ga zanimala bolj povezava z individualnim bivanjem, lahko zapusti hermenevtično pot in si sam zastavlja nadaljnja vprašanja. Še zlasti, ker je delo pisano ciklično; posamezna poglavja se vselej začenjajo kot splošni premislek.

Avtorska knjiga, ki jo velja prebrati.