Imamo projekt

Jurij Gustinčič

24. 5. 2013  |  Mladina 21  |  Pod črto

Ne vem, ali se lahko v naši dobi postavimo z velikimi dogodki, če seveda odmislimo Armstrongovo hojo po Mesecu. Naj zgodovina nekoč reče o dogodkih našega časa, kar hoče, ne bo se mogla izogniti uporabi močnih besed. Včasih smo tudi o največjih dogodkih govorili polglasno, poudarjali njihov pomen prav s tem, da smo poudarili, denimo, njihovo dramatičnost. Pri Američanih to ni izraz, h kateremu bi se zatekli le ob kakem izjemno napetem dogodku. Izraz dramatično je demokratiziran. Prehod čez cesto v gostem prometu je potemtakem tudi dramatičen. Krepka beseda v prepiru je dramatična. O velikih nacionalnih, še bolj pa mednarodnih dogodkih ne bomo posebej govorili. Seveda, dramatični so.

Dramatični dogodki spadajo v vsakdanje življenje demokracije. Sam izraz je tako rekoč demokratiziran. Ni več privilegij posvečenih, znanih, močnih. Je značilnost človeštva. Vsak lahko doživi kaj dramatičnega. Saj tudi doživi. Ko stopi na cesto, v uradu, v šolskem razredu. Nihče ne more trditi, da ni dorasel čemu dramatičnemu ali vreden česa takega. Navadnemu človeku se zgodi sto stvari, ki jih sme imenovati dramatične. In trudi se. Poskušajte človeku vzeti pravico, da se mu zgodi kaj dramatičnega. Doma, na cesti, v odnosih z ženo, s prijateljem, z okolico. Dramatično ni nekaj oddaljenega, vzvišenega, kar navadnemu smrtniku ni dostopno. Vsak lahko doživi kaj dramatičnega, in tudi res doživi. Demokracija je dodelila sleherniku pravico, da ima opraviti z dramatičnimi stvarmi. In tudi vsak vaš sosed lahko doživi, in je tudi doživel, kaj dramatičnega. Brez tega življenje ne bi bilo vredno te besede.

O tem seveda govorim brez prave potrebe. Življenje je stvari, nekoč nedosegljive navadnemu smrtniku, že zdavnaj in trdno postavilo na tla našega vsakdanjika. Vsi doživimo dramatične stvari, če pa ne, nas bo denimo CNN pravočasno obvestil, da se je prav blizu, tik zraven nas, tresel svet in spreminjalo življenje. O pomenu dogodkov nam ni treba ugibati, povedo nam, da so se zgodili, in takoj poudarjajo, kaj je pri tem pomembnega, celo svetovno pomembnega. Ustavil pa bi se ob pojmu, mimo katerega ne moremo. Gre za besedo PROJEKT.

Ta pojem se je razširil na vse človekovo življenje. Od tistega, ki ga uporabi, ne zahteva nobenega truda in nobene natančnosti. Prav tako ni nič čudnega, tako kot ni več nenavadno, da se nova politična stranka – Nemci so jo nekaj časa zelo uporabljali in od tega veliko pričakovali – imenuje piratska. O tem pojmu smo imeli preveč poenostavljene predstave. Pirati so lahko politični pojem, gre za ljudi, ki hočejo narediti nekaj piratskega, denimo odpraviti pretogo rabo pojma politična stranka, spraviti ta pojem z njegovega mesta v spletu, vso stvar poenostaviti, tako rekoč demokratizirati. Pirati so čez noč postali objekt političnega zbiranja, potem pa so spet izginili. Besede pač nimajo trajnega pomena, so del vsakdanjika.

Nekaj posebnega v našem sedanjem življenju pa sta beseda in pojem projekt. No, ne vemo, ali gre za določen pojem. Gre za nekaj, kar lahko pridno uporablja vsak, učen ali neučen človek, pomemben ali nepomemben.

Ko poslušam ljudi – številne ljudi z najrazličnejših področij življenja –, se redko lahko izognem pojmu in besedi projekt. Ljudje ne živijo več svojega posebnega življenja, ampak pripravljajo in izvajajo projekte! Šolski zbor se je odločil, da bo vadil novo pesem. Ima torej projekt, da zapoje to pesem. Skupina študentov se odloči, da bo preučila neko novo vsebino. Imajo projekt, da to naredijo. Skupina ljudi se je odločila, da izboljša svoj življenjski prostor. Njihov projekt je, da to naredijo.

Življenje, naše današnje življenje, je tako rekoč sestavljeno iz projektov. Lahko bi seveda rekli, preprosteje, da omenjeni ljudje NAMERAVAJO nekaj narediti! Tako bi se temu reklo v 19. stoletju, morebiti tudi nekaj časa v 20. stoletju. Zadeva pa je resnejša. Omenjene skupine ali posamezniki imajo zdaj projekt, da naredijo to ali ono. Ker sem živel v Rusiji – no, v resnici je bila to Sovjetska zveza –, sem precej časa mislil, da mora človek pripadati »naprednemu delu človeštva«, da bi lahko izvajal projekte. Kakšna naivnost!! Vsak lahko izvaja projekte in po navadi to tudi dela, izvaja svoje lastne, lahko tudi osebne projekte. Imeti projekt je preprosta in temeljna demokratična pravica.

Življenje je lahko zanimivo in pomembno, če ga naredimo pomembno. Naredimo pa življenje pomembno sami, s svojim ravnanjem, s svojo uporabo velikih besed. Če ste sklenili, da nameravate nekaj storiti, je to pač nekaj navadnega. Če pa imate projekt, da to storite, ste vstopili v zgodovino, najsi vam to drugi priznajo ali ne. Pogosto sem se čudil, kako so nekateri pojmi, ki so zavzemali častno mesto v človekovem življenju, a so bili le bolj poredko uporabljani, z energično predstavitvijo postali pomembni za vse. Nič več se ne čudim, denimo, da festivali glasbe, besede ali česarkoli niso več redek pojav, za katerega morajo skrbeti celotne države, celine, kulturna javnost in tako naprej. Saj si lahko festival privošči vsak malo večji kraj, če hoče, in v resnici se je tako začelo dogajati. Zakaj naj bi festivale imele samo Benetke ali kako drugo slavno mesto. Če živimo v času širjenja demokracije, kot nam pravijo, potem ima lahko festival vsak, in polagoma tudi bo tako. Če ne z denarjem, pa brez njega. Pomembno je le, da imajo med izvajalci kako znano ime. Vsaj prvič, prvo leto. Potem bo zadeva sprejeta, kraj bo dobil svoj festival, pozneje ga lahko izvajajo tudi amaterji, če za profesionalce ni denarja. Pomembna je zamisel, ne pa izvedba. No, nekaj profesionalizma nikoli ne škodi. Toda pomembne so oznake. Denimo pri zadnjih dogodkih: svoj projekt – da, tudi to je projekt – so imenovali subverzivni. Si lahko izmislimo kaj bolj nenavadnega in vsaj po imenu nesprejemljivega. Biti nenavaden, nesprejemljiv, bravo, to je zamisel.

Zamisel, ne pa vsebina, to je pomembno. Imeti zamisel za nekaj novega, nenavadnega. Nekaj dramatičnega, bi rekli Američani. Če smo zadeli to, potem je vsebina nepomembna. Kar sem napisal v tej kolumni, je pač projekt. Pomembno je imeti projekt. Tudi za države in narode v stiski. Če imamo projekt, smo najpomembnejše že dosegli. Drugo pa, ko bo čas.